ABFin d.o.o.

Archive for the ‘Za upravne odbore’ Category

Ekonomska dodana vrednost – EVA – Economic value added

Analitično orodje za merjenje kratkoročne poslovne uspešnosti podjetja, ki temelji na računovodskih izkazih podjetja, kot tudi uspešnosti poslovanja podjetja glede na tveganja in pričakovane donose investitorjev.

Na dolgi rok je povezan z ustvarjanjem bogastva investitorjev lastniškega kapitala.

Uporablja se tudi za sistem nagrajevanja, da se interesi managerjev (omogoča boljše razumevanje njihovih reakcij, zaradi česar laže sprejemajo poslovne odločitve) približajo interesom lastnikov in finančnim upravljalcem.

Ekonomska dodana vrednost se najpogosteje označuje kot mera finančne uspešnosti podjetja, ki temelji na dobičku iz poslovanja po davkih, vlaganjih, zahtevanih za ustvarjanje tega dobička, ter stroških, povezanih s temi vlaganji. Ekonomske dodane vrednosti predstavlja celovit koncept za merjenje in povečanje vrednosti podjetja, ter je sestavljena iz treh podsistemov: merjenja uspešnosti, sistema nagrajevanja in finančnega upravljanja.

Prispevek ekonomske dodane vrednosti je, da nas opozori na strošek kapitala.

Opredelitev ekonomske dodane vrednosti

Ekonomska dodana vrednost se opredeli kot razlika med čistim dobičkom iz poslovanja po prilagojenih davkih ter stroški investiranega kapitala, ki je potreben za doseganje tega dobička.

ekonomska dodana vrednost = računovodsko prilagojeni dobiček iz poslovanja po prilagojenih davkih – (cena investiranega kapitala * obseg poslovno investiranega kapitala)

Druga različica izračuna definira ekonomsko dodano vrednost kot razliko med doseženo in zahtevano stopnjo donosa, to je donosnostjo poslovno investiranega kapitala ter tehtanim povprečjem stroškov kapitala, ki je pomnožena z obsegom poslovno investiranega kapitala

ekonomska dodana vrednost = (dosežena donosnost – pričakovana donosnost) * IC = (dosežena donosnost kapitala, uporabljenega v poslovnem procesu – tehtano povprečje stroškov kapitala) * obseg poslovno investiranega kapitala

Ekonomska dodana vrednost je izražena v absolutnem znesku.

ekonomska dodana vrednost > 0 – podjetje je poslovalo zelo uspešno, saj je preseglo pričakovanja investitorjev.

ekonomska dodana vrednost = 0 – donos poslovno investiranega kapitala ravno enak strošku le-tega in podjetje ravno še dosega zahtevan donos na kapital.

ekonomska dodana vrednost < 0 – negativna vrednost pomeni neuspešno poslovanje podjetja. Podjetje ni uspelo pokriti vseh stroškov, četudi morda izkazuje pozitivni računovodski dobiček.

Sistem razporejanja stroškov na podlagi aktivnosti – ABC – Activity Based Costing

ABC metoda

Osnovna značilnost ABC metode je, da upošteva dejstvo, da so aktivnosti tiste, ki povzročajo stroške v podjetju in so potrebne za nastajanje proizvodov in storitev, ki jih podjetje trži.

Podjetje razumemo kot skupek virov oz. resursov, ki podjetju omogočajo opravljanje aktivnosti. Te se izvajajo z namenom proizvajanja izdelkov in izvajanja storitev. Aktivnosti predstavljajo osnovne povzročitelje stroškov. Na temelju aktivnosti se oblikujejo stroškovni bazeni, ki se razporejajo na stroškovne objekte. Dodeljevanje poslovnih virov aktivnostim poteka na podlagi gonil porabljenih virov, dodeljevanje stroškov aktivnosti stroškovnim objektom pa poteka preko gonil aktivnosti.

Glavne naloge in cilji ABC metode so:

1. transparentnost: ponuja količinske in vrednostne podatke za vsako poslovno transakcijo
2. učinkovitost: omogoča odstranjevanje ozkih grl; upoštevanje omejitev pa je pogoj za visoko učinkovitost. Transparentnost podatkov ne zadošča, zato moramo izboljšati tudi poslovne procese. Odločilni dejavnik je celovito obravnavanje procesov prek pregrad oddelkov in stroškovnih mest. Tudi posameznih procesov ne obravnavamo posamično, temveč optimiramo celotno procesno verigo
3. politika cen zastavljena na podatkih, možnostih in omejitvah: politika oblikovanja cen, v podjetju je do nedavnega slonela na neposrednih stroških. čeprav delež splošnih stroškov narašča, podjetja še vedno te stroške razporejajo na končne izdelke. Dokaj hitro se lahko zgodi, da z neustreznim razporejanjem splošnih stroškov podjetje preovrednoti in samo tržno onemogoči svoj izdelek

Insolventnost je položaj, ki nastane, če dolžnik oziroma dolžnica (v nadaljnjem besedilu: dolžnik):
1. v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju (v nadaljnjem besedilu: trajnejša nelikvidnost), ali
2. postane dolgoročno plačilno nesposoben.

Stalni izziv malega podjetja je optimalno delovanje, ki temelji na uravnovešanju denarnega toka. Tu je nekaj namigov za izboljšanje denarnega toka vašega podjetja:

1. Zaračunavajte pravočasno.
2. Naredite motivacijski plačilni model.
3. Izogibajte se kupcem, ki plačujejo počasi ali nikoli.
4. Uporabite kompezacije ali blagovne menjave namesto denarja.
5. Uravnotežite stanje skladišča.
6. Konsolidiraje dolgove.
7. Dajte darila in ne obroke.

Solventnost je sposobnost podjetja, da poravna svoje dolgove ob dospelosti.

Likvidnost je sposobnost spreminjanja nedenarnega premoženja v denarna sredstva,
stopnja likvidnosti pa je odvisna od časa in stroškov, ki so za to potrebni. Gre torej za
procesni vidik kakovosti neke premoženjske oblike, ki jo proučujemo dinamično, glede na
oddaljenost od najbolj likvidne oblike premoženja – denarja

1. Pod kakšnimi pogoji se lahko izključi prednostna pravica do nakupa novih delnic?
2. Kaj lahko napravi NS, če član uprave nepreklicno odstopi?
3. Katera poročila sestavljajo letno poročilo?
4. Na kakšen način lahko d.d. poveča osnovi kapital?
5. Kdo lahko predlaga stečaj d.d.?
6. Kaj nam pokaže bilanca stanja?
7. Kako ocenimo poslovno uspešnost družbe?
8. Kako so v Sloveniji urejeni koncerni?
9. Kaj je koncept »učeče se organizacije«?
10. Kakšna načela vsebuje Etični kodeks?
11. Kakšna je porazdelitev odgovornosti med upravo, NS in revizorjem?
12. Kakšna je vloga NS pri sprejemu investicije v tujini?
13. Kako se meri družbena odgovornost?
14. Pojasnite teorijo deležnikov?
15. Kakšne so glavne naloge revizijske komisije?
16. Kako se vrednotijo kapitalske naložbe?
17. Razlika med enotirnim in dvotirnim sistemom upravljanja.
18. Kako se v postopku ustanovitve oblikujejo organi d.d.?
19. Kakšne so sankcije za kršitve etičnega kodeksa?
20. Kako izgleda strateški načrt?
21. Kakšen pomen imajo izvenbilančne obveznosti?
22. Kako ZFPPIPP definira solventnost?
23. Kakšna je razlika med članom NS in neizvršnim članov UO?
24. Kaj je to univerzalno pravno nasledstvo?
25. Kakšen je postopek statusno prevzemnega preoblikovanja gospodarske družbe?
26. Kakšne so razlike med d.d. holdingom in koncernom?
27. Kaj je »cena kapitala«?
28. Kakšno vlogo ima ustanovitelj v javnih podjetjih?
29. Kakšna je vsebina Etičnega kodeksa ZČNS?
30. Kdaj lahko NS odpokliče upravo?
31. Kdo lahko odpokliče člane NS?
32. Pojasnite situacijo ko ima družba visok dobiček, a je nelikvidna.
33. Kaj nam pokaže izkaz denarnega toka?
34. Kaj je dokapitalizacija?
35. Kako so urejena razmerja med povezanimi družbami?
36. Opišite način upravljanja v d.d.
37. Kakšne so oblike kapitalskih družb poznamo in kakšne so njihove statusne značilnosti?
38. Kakšne kategorije dobička poznamo?
39. Kakšen je postopek sprejema letnega poročila in kdo odloča o uporabi in delitvi bilančnega dobička?
40. Kakšen je pravno statusni položaj javnega podjetja v obliki d.d. in d.o.o.?
41. Kakšna poročila mora uprava pošiljati NS?
42. Kakšno vlogo ima dajanje soglasij s strani NS k poslom uprave?
43. Kaj je intelektualni kapital?
44. Opišite nekaj primerov internih kontrol!
45. Kakšna je vsebinska razlika med eksterno in interno revizijo v družbi?
46. Kakšna je vloga častnega razsodišča ZČNS?
47. Kaj je solventnost?
48. Kdaj so transferne cene lahko problematične?
49. Kako je z odgovornostjo obvladujoče družbe za obveznosti odvisne družbe?
50. Kaj je korporacijska kultura?
51. Kaj pomeni neodvisnost nadzornikov?
52. Kaj je konsolidacija?
53. Kaj so lahko neopredmetena sredstva?
54. Kakšna je priporočena struktura virov sredstev v d.d.?
55. Lahko delničar daje obvezna navodila upravi družbe?
56. Kaj je poslovna etika in kaj poslovna morala?
57. Kaj je delnica?
58. Kakšne so bistvene razlike med poslovno in davčno bilanco?
59. Novosti zakona o prevzemih!
60. Kaj je bistvena razlika med konsolidiranimi in navadnimi računovodskimi izkazi?
61. Kako je z odgovornostjo članov NS po ZGD in ZFPPIPP?
62. Kaj je naloga stečajnega upravitelja, če je stečajna masa majhna kako jo lahko povečamo?
63. Kako so urejeni managerski prevzemi v Sloveniji?
64. Nadzorna funkcija managementa in zaposlenih.
65. Kako je urejeno komuniciranje med NS in upravo?
66. Kakšna je funkcija predsednika NS?
67. Pojasnite svetovalno vlogo NS?
68. Pojasnite možnosti pridobitve lastninskih delnic v d.d.?
69. Kaj je good will in bad will?
70. Razlika med dejanskim in pogodbenim koncernom?

Vse formalnosti v zvezi z odprtjem knjige sklepov družbe z enim družbenikom se uredijo pri notarju. Storitev omogoča notarjem vzpostavitev fizične ali elektronsko overjene knjige sklepov, ki je shranjena v centralnem sistemu. Poleg tega je družbenikom ali poslovodjem družbe z enim družbenikom omogočeno učinkovito in varno vpisovanje sklepov v elektronsko knjigo sklepov ne glede na čas in prostor ter enostaven in učinkovit pregled nad vpisanimi sklepi. Rešitev omogoča prihranke pri porabljenem času notarjev in tudi Notarske zbornice Slovenije pri preverjanju obstoja knjige sklepov. S tem je omogočeno centralno preverjanje obstoja knjige, kar vzpostavlja izredno učinkovit nadzor nad vsemi knjigami sklepov, ne glede na njihovo nahajališče ali vrsto medija.

V skladu s Pravilnikom o overitvi in vodenju knjige sklepov družbe z enim družbenikom notar opravi overitev na zahtevo stranke, ki je edini družbenik, poslovodja ali prokurist družbe, lahko pa tudi pooblaščenec teh oseb, ki se izkaže s pooblastilom, na katerem je podpis edinega družbenika oziroma poslovodje ali prokurista notarsko overjen.

Z osebnim obiskom notarja, po pošti ali po elektronski poti sporočijo notarju vse potrebne podatke.

Notar overi knjigo sklepov družbe z enim družbenikom na podlagi prvega odstavka 526. člena Zakona o gospodarskih družbah. Zahteva za overitev knjige sklepov mora biti na podlagi prvega odstavka 526. člena zakona podana pred vpisom družbe v sodni register.

Družbenik vpisuje sklepe o vprašanjih iz 505. člena zakona o gospodarskih v knjigo sklepov, neposredno po njihovem sprejetju. Če se knjiga sklepov vodi v fizični obliki, se sklepi vpisujejo na vsako stran knjige sklepov po časovnem zaporedju sprejema posameznega sklepa. Vpis mora vsebovati datum sprejema sklepa in vsebino sklepa. Če se knjiga sklepov vodi v elektronski obliki, se sklepi s pomočjo varnega elektronskega podpisa, overjenega s kvalificiranim potrdilom vpisujejo v dokumentno bazo na strežniku.

Notarska zbornica Slovenije, v posebni elektronski dokumentni bazi, vodi seznam overitev knjig sklepov družb. Seznam vsebuje naslednje podatke: firmo in skrajšano firmo družbe, priimek in ime notarja, ki je overil knjigo sklepov, zaporedno številko v splošnem vpisniku (SV), v katerega je vpisano notarsko potrdilo, datum izdaje notarskega potrdila, matično številko družbe, datum vnosa v seznam, zaporedno številko vnosa v seznam, obliko knjige sklepov (elektronska ali fizična).

Pred overitvijo knjige sklepov družbe mora notar z vpogledom v seznam preveriti ali je knjiga sklepov te družbe že vpisana v seznam. Obrazec knjige sklepov v fizični obliki založi Notarska zbornica Slovenije. Format knjige sklepov je A4. Sestavljena je iz najmanj petdesetih listov na katerih je znak Notarske zbornice Slovenije. Strani so označene z zaporednimi številkami. Listi knjige sklepov so prešiti z vrvico, oba konca vrvice pa sta pritrjena in zavarovana z nalepko, ki je določena v pravilniku o standardih notarskih listin. Notar overi knjigo sklepov v fizični obliki tako, da na zadnji strani vpiše notarsko potrdilo, določeno v 8. členu Pravilnika.

Dokumentna baza za vodenje knjig sklepov v elektronski obliki je organizirana tako, da je mogoč vnos sklepov za vsako družbo z enim družbenikom posebej. V tako oblikovano elektronsko knjigo sklepov lahko družba zaporedoma vpisuje nove sklepe, bere in izpisuje že vpisane sklepe, ne more pa brisati ali spreminjati sklepov in drugih podatkov iz te knjige. Oseba, ki dostopa do elektronske knjige sklepov, se mora identificirati z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. Notar overi knjigo sklepov v elektronski obliki tako, da s pomočjo svojega varnega elektronskega podpisa, overjenega s kvalificiranim potrdilom, v dokumentni bazi vzpostavi novo elektronsko knjigo sklepov, družbo pa napoti, da pridobi varen elektronski podpis, overjen s kvalificiranim potrdilom, če ga še nima.

Več na portalu e uprave.

Vir: e uprava

Razlogi za finančno krizo v ZDA
1: Velika rast (boom) v ZDA, ki je financirana s tujim denarjem.
2: Tuji investitorji so raje vlagali v investicije z nizko stopnjo tveganja. Domači akterji so vlagali v rizične investicije.
3: Danes, četudi je situacija slaba, tuji investitorji so še vedno investitorji, le da so direktno ali indirektno vpleteni v rizične investicije.
4: Nacionalni bančni sistem težje rešuje krizo zaradi tujih investitorjev.
5: Reševanje bančne krize z tujimi investitorji se lahko odvije v treh smereh – izdaja jamstev za banke, bankrot bank ali nacionalizacija bank.

Povzetek po Leap2020: Slikovni prikaz vpliva krize na posamezne države.

Pred izvedbo vrednotenja po denarnem toku moramo podatke pripraviti tako, da se ujemajo z napovedmi in cilji podjetja.

Prilagajamo sledeče :

• Rast operativnih prihodkov
  
• Rast stroškov materiala in blaga.
  
• Stroški storitev
  
• Stroški dela
  
• Reinvesticije v stalna osnovna sredstva niso
• zmanjšanje kratkoročnih obveznosti do dobaviteljev.

Za diskontno stopnjo se uporablja tehtano povprečno ceno investiranega kapitala (WACC).

Za uspešno poslovodenje podjetja in oceno vrednosti podjetja je zelo pomembno, da poslovodstvo pozna raven tveganja in pričakovane donose investitorjev. Zato je prvi korak pri ugotavljanju vrednosti podjetja izračun stroškov investiranega kapitala oziroma izračun stroškov vseh virov financiranja.

Pričakovani donos vseh investitorjev v modelu ekonomskega dobička je tehtana povprečna cena investiranega kapitala. To je ob dani ravni tveganja pričakovani donos vseh, ki so investirali v podjetje in za podjetje pomeni strošek vseh virov financiranja. Kakršenkoli dobiček, ki je večji od tega stroška, pomeni ekonomski dobiček oziroma povečanje vrednosti.

Pri izračunu tega stroška so upoštevane vse vrste virov financiranja, ki so jih zagotovili investitorji (prednostni in navadni deleži oziroma delnice, kratkoročni in dolgovi, izdane obveznice, dolgoročni poslovni in finančni najemi). Vsaka kategorija ima drugačen pričakovani donos in torej pomeni drugačen strošek za podjetje. S ponderiranjem izračunamo povprečje z upoštevanjem višine posamezne kategorije virov v vseh virih financiranja.

Ugotovitev stroška za dolgovani kapital je sorazmerno enostavna, nekoliko več problemov pa v naših razmerah še vedno nerazvitega trga kapitala s kratko zgodovino povzroča ugotavljanje cene lastniškega kapitala. Investitorji navadnega lastniškega kapitala prevzemajo največje tveganje, zato je tudi pričakovani donos teh investitorjev praviloma višji od pričakovanega donosa ostalih investitorjev (npr. posojilodajalcev).

Donosnost lastniškega kapitala je večja od donosnosti netveganih naložb (državni vrednostni papirji) za dolgoročno tržno premijo, ki odraža povprečno višino tveganja lastniških naložb v podjetja nad netveganimi naložbami. Pri tem je za posamezno podjetje potrebno upoštevati tudi finančno tveganje, ki se odraža s finančnim vzvodjem (razmerjem med dolgovi in trajnim kapitalom). Za ugotovitev stroškov lastniškega kapitala uporabimo podatke primerljivih podjetij.

Na vsak vir financiranja oziroma na vsako kategorijo investiranega kapitala moramo gledati z vidika vlagatelja, zato je za izračun uteži za posamezno vrsto virov financiranja potrebno upoštevati njihovo tržno vrednost.

WACC = R_d(1-T_c) D/V+ R_e E/V

Kjer je :

Rd – Strošek vira financiranja – dolžniški kapital pred obdavčitvijo

Tc – Davčna stopnja

D/V – Delež dolžniškega kapitala v celotnem kapitalu

Re – Strošek vira financiranja – lastniški kapital

E/V – Delež lastniškega kapitala v celotnem kapitalu

R_e = R_f + b_e [R_m - R_f]

Kjer je :

Rf – netvegana stopnja donosnosti (državne obveznice)

b_e – Beta oziroma sistematično tveganje delnice na trgu

(Rm – Rf) – pričakovana tržna premija za tveganje

Pri likvidaciji vrednosti se pregleda vsa sredstva in obveznosti, ki jih ima podjetje v svojih knjigah.

Osnovna predpostavka je da se sredstva ‘znebijo’ oziroma odprodajo in pokrijejo nastale obveznosti (po pogajanjih).

Tako se pride do faktorjev (diskontov oziroma premij) na posameznih postavkah bilanc stanja.

Ti faktorji se pomnožijo z knjigovodskimi vrednostmi, od ‘prodanih’ sredstev odštejemo ‘izpogajane obveznosti, odštejemo še ostale stroške likvidacije (odpravnine, postopki) in dobimopreostalo vrednost podjetja – likvidacijsko vrednost.

Ta metoda je najprimernejša za vrednotenje – holdingov, skladov oziroma podjetij katerih dejavnost se ne odraža preko izkaza uspeha pač pa preko naložb. sicer se uporablja za oceno v primeru zaključka poslovanja podjetja.

Podjetja oziroma vodstvo podjetij se mora pravilno in predvsem pripraviti na poslabšane okoliščine poslovanja, ki jih prinaša finančna kriza. Odzovanje oziroma reagiranje na krizo, ko je kriza že tu, je prepozno.

Kriza pa se kaže predvsem v zaostritvi bančnih pogojev za pridobitev novih virov financiranja ter v veliki negotovosti. Podjetja lahko občutijo upadanje gospodarske rasti na trgu.

Mala in srednja podjetja morajo izkoristiti svoje potenciale fleksibilnosti. Podjetja, ki čakajo na “uradno objavo recesije” in bodo šele nato začela razmišljati o ukrepih ter če ne bodo imela pravega vodje, ki mu bodo ljudje zaupali, bodo doživela negativne posledice že kratkoročno.

Podobno velja tudi za podjetja, ki ne bodo izkoristila svojega glavnega potenciala – fleksibilnosti.

Recesija bo udarila predvsem velika podjetja, ki so manj fleksibilna in kjer sprejemanje odločitev poteka prepočasi.

Rezerve so v načinu organizacije, delovnih procesih, neizkoriščenih potencialih ljudi, outsourcingu, poslovnih povezavah z dobavitelji, kupci, razvojnimi institucijami in nebančnimi institucijami ter v tako imenovanih alternativnih virih financiranja in v davčni optimizaciji poslovanja.

Pri klasičnem zunanjem viru financiranja – bankah mora podjetje preveriti, kako lahko na banko računa v času recesije in v kakšnem obsegu, torej do katere meje.

Podjetje bo moralo iskati alternativne vire financiranja z naravno selekcijo projektov, z optimizacijo poslovanja in z zmanjšanjem potrebe po virih za redno delovanje. Podjetja naj presodijo, kaj delati znotraj njih in kaj prenesti drugam, na primer v outsourcing podpornih aktivnosti in celo nekaterih temeljnih dejavnosti. Iskati je treba nove vire – tudi in predvsem – s partnerskim povezovanjem in izkoriščanjem finančnih potencialov svojih poslovnih partnerjev, z maksimalno osredotočenostjo na pridobivanje subvencij za svoje delovanje in davčno optimizacijo poslovanja.

Podjetja bodo morala še bolj skrbno izvajati kratkoročne planske procese zagotavljanja likvidnosti ter ustrezno oceniti potrebo po primarni in sekundarni likvidnostni rezervi, vendar brez dolgoročne vizije, ciljev in s tem odgovorov, kako vzdrževati svojo plačilno sposobnost oziroma solventnost, preprosto ne gre. Eno gre torej z drugim. Podjetja bodo prav tako morala stalno presojati realnost svojega načrtovanja in se sproti prilagajati z ukrepi.

Deset nasvetov za pravočasno ukrepanje

1. Pogovor s svojo banko – preverite kako lahko računate na banko.
2. Nadgradite poslovna partnerstva tako, da postanete skupaj močnejši v poslovnem okolju. (win-win koncept)
3. Optimizirajte poslovne procese.
4. Odločite se, katere dele dejavnosti lahko in morate postaviti iz podjetja in kaj smete delajte sami – po načelu konkurenčne prednosti.
5. Poiščite glavne gonilnike v svojem podjetju.
6. Preverite poslovno strategijo in jo prilagodite novim razmeram v vaši družbi in v panogi.
7. Vodstvo se ne sme ukvarjati s seboj, ampak se mora posvetiti podjetju in dolgoročnim ciljem.
8. Razvijajte svoje konkurenčne in kompetenčne prednosti na trgu, povezujte se z institucijami znanja, poskušajte pridobiti subvencije za svoje projekte.
9. Uporabite notranje premoženjske rezerve in maksimalno davčno optimizirajte poslovanje.
10. Preživetje v recesiji je enako preživetju v naravi – hranijo, rastejo in razvijajo se samo najboljši.

V finančnem smislu pomeni usmerite se na preglede natančneje finančno načrtovanje, denarnih tokovov po posameznih dejavnostih v podjetu, finančne simulacije outsourcinga, notranje vrednotenje podjetja, EVA usmeritev, finančno prestukturiranje virov financiranja ipd.

Sistem za boljše upravljanje s poslovnimi priložnostmi od strank do poslov.
Skupaj z določevanjem vrednosti, prioritet, stopnje zaključka posla, ipd. do teoretične vrednosti poslovne poslovnih priložnosti za vaše podjetje.

Uporaba : Pri vrednostenju strank/klientov, poslov, prodajnega osebja in realizacije, …
poglejte pod : Izračun WACC na strani Orodja / Tools

Opportunity Management System is used to predict potential revenue. Managers can simply characterize a business opportunity and enter it to the this tool.