ABFin d.o.o.

Archive for the ‘Vrednotenje podjetij / Business Evaluation’ Category

Ekonomska dodana vrednost – EVA – Economic value added

Analitično orodje za merjenje kratkoročne poslovne uspešnosti podjetja, ki temelji na računovodskih izkazih podjetja, kot tudi uspešnosti poslovanja podjetja glede na tveganja in pričakovane donose investitorjev.

Na dolgi rok je povezan z ustvarjanjem bogastva investitorjev lastniškega kapitala.

Uporablja se tudi za sistem nagrajevanja, da se interesi managerjev (omogoča boljše razumevanje njihovih reakcij, zaradi česar laže sprejemajo poslovne odločitve) približajo interesom lastnikov in finančnim upravljalcem.

Ekonomska dodana vrednost se najpogosteje označuje kot mera finančne uspešnosti podjetja, ki temelji na dobičku iz poslovanja po davkih, vlaganjih, zahtevanih za ustvarjanje tega dobička, ter stroških, povezanih s temi vlaganji. Ekonomske dodane vrednosti predstavlja celovit koncept za merjenje in povečanje vrednosti podjetja, ter je sestavljena iz treh podsistemov: merjenja uspešnosti, sistema nagrajevanja in finančnega upravljanja.

Prispevek ekonomske dodane vrednosti je, da nas opozori na strošek kapitala.

Opredelitev ekonomske dodane vrednosti

Ekonomska dodana vrednost se opredeli kot razlika med čistim dobičkom iz poslovanja po prilagojenih davkih ter stroški investiranega kapitala, ki je potreben za doseganje tega dobička.

ekonomska dodana vrednost = računovodsko prilagojeni dobiček iz poslovanja po prilagojenih davkih – (cena investiranega kapitala * obseg poslovno investiranega kapitala)

Druga različica izračuna definira ekonomsko dodano vrednost kot razliko med doseženo in zahtevano stopnjo donosa, to je donosnostjo poslovno investiranega kapitala ter tehtanim povprečjem stroškov kapitala, ki je pomnožena z obsegom poslovno investiranega kapitala

ekonomska dodana vrednost = (dosežena donosnost – pričakovana donosnost) * IC = (dosežena donosnost kapitala, uporabljenega v poslovnem procesu – tehtano povprečje stroškov kapitala) * obseg poslovno investiranega kapitala

Ekonomska dodana vrednost je izražena v absolutnem znesku.

ekonomska dodana vrednost > 0 – podjetje je poslovalo zelo uspešno, saj je preseglo pričakovanja investitorjev.

ekonomska dodana vrednost = 0 – donos poslovno investiranega kapitala ravno enak strošku le-tega in podjetje ravno še dosega zahtevan donos na kapital.

ekonomska dodana vrednost < 0 – negativna vrednost pomeni neuspešno poslovanje podjetja. Podjetje ni uspelo pokriti vseh stroškov, četudi morda izkazuje pozitivni računovodski dobiček.

Sistem razporejanja stroškov na podlagi aktivnosti – ABC – Activity Based Costing

ABC metoda

Osnovna značilnost ABC metode je, da upošteva dejstvo, da so aktivnosti tiste, ki povzročajo stroške v podjetju in so potrebne za nastajanje proizvodov in storitev, ki jih podjetje trži.

Podjetje razumemo kot skupek virov oz. resursov, ki podjetju omogočajo opravljanje aktivnosti. Te se izvajajo z namenom proizvajanja izdelkov in izvajanja storitev. Aktivnosti predstavljajo osnovne povzročitelje stroškov. Na temelju aktivnosti se oblikujejo stroškovni bazeni, ki se razporejajo na stroškovne objekte. Dodeljevanje poslovnih virov aktivnostim poteka na podlagi gonil porabljenih virov, dodeljevanje stroškov aktivnosti stroškovnim objektom pa poteka preko gonil aktivnosti.

Glavne naloge in cilji ABC metode so:

1. transparentnost: ponuja količinske in vrednostne podatke za vsako poslovno transakcijo
2. učinkovitost: omogoča odstranjevanje ozkih grl; upoštevanje omejitev pa je pogoj za visoko učinkovitost. Transparentnost podatkov ne zadošča, zato moramo izboljšati tudi poslovne procese. Odločilni dejavnik je celovito obravnavanje procesov prek pregrad oddelkov in stroškovnih mest. Tudi posameznih procesov ne obravnavamo posamično, temveč optimiramo celotno procesno verigo
3. politika cen zastavljena na podatkih, možnostih in omejitvah: politika oblikovanja cen, v podjetju je do nedavnega slonela na neposrednih stroških. čeprav delež splošnih stroškov narašča, podjetja še vedno te stroške razporejajo na končne izdelke. Dokaj hitro se lahko zgodi, da z neustreznim razporejanjem splošnih stroškov podjetje preovrednoti in samo tržno onemogoči svoj izdelek

Stalni izziv malega podjetja je optimalno delovanje, ki temelji na uravnovešanju denarnega toka. Tu je nekaj namigov za izboljšanje denarnega toka vašega podjetja:

1. Zaračunavajte pravočasno.
2. Naredite motivacijski plačilni model.
3. Izogibajte se kupcem, ki plačujejo počasi ali nikoli.
4. Uporabite kompezacije ali blagovne menjave namesto denarja.
5. Uravnotežite stanje skladišča.
6. Konsolidiraje dolgove.
7. Dajte darila in ne obroke.

Obratni kapital je presežek dolgoročnih in trajnih virov financiranja nad dolgoročnimi sredstvi.

Solventnost je sposobnost podjetja, da poravna svoje dolgove ob dospelosti.

Likvidnost je sposobnost spreminjanja nedenarnega premoženja v denarna sredstva,
stopnja likvidnosti pa je odvisna od časa in stroškov, ki so za to potrebni. Gre torej za
procesni vidik kakovosti neke premoženjske oblike, ki jo proučujemo dinamično, glede na
oddaljenost od najbolj likvidne oblike premoženja – denarja

Po občutljivosti lahko rečemo, da so banke najbolj na udaru v kriznih časih:

• Banke delujejo na principu pridobivanja poceni denarja (depoziti, tuje finančne institucije, obveznice), ki ga posojajo naprej (fizične in pravne osebe). Razlika v obrestni meri in stroških upravljanja jim prinaša zaslužek. Dana posojila želijo banke imeti zavarovana (osebno zavarovanje, nepremičnina, vrednostni papirji). Banke nadzorujejo centralna banke (v .si Banka Slovenije, v .eu ESCB in ECB). Občutljivi na: padec vrednosti njihovih komitentov in njihovega premoženja ter vrednosti njihovega zavarovanja.

• Finančni holdingi : Na podlagi sposojenega denarja (celo do 70% pasive) držijo investicije (kratkoročne in dolgoročne). Cilj je doseganje finančne koristi – kumulativen denarni tok, kapitalski donos. Občutljivi so na finančne krize in na padce vrednostnih papirjev javnih družb, ki jih imajo v svojem portfelju (Istrabenz).

• Poslovni holdingi : Sestavljanje holdingov je soustvarjanje poslovne sinegije. Občutljivi so na krize sektorjev/dejavnosti.

• Ostala podjetja. Občutljivi so na krize sektorjev/dejavnosti.

Povzetek po Leap2020: Slikovni prikaz vpliva krize na posamezne države.

Pred izvedbo vrednotenja po denarnem toku moramo podatke pripraviti tako, da se ujemajo z napovedmi in cilji podjetja.

Prilagajamo sledeče :

• Rast operativnih prihodkov
  
• Rast stroškov materiala in blaga.
  
• Stroški storitev
  
• Stroški dela
  
• Reinvesticije v stalna osnovna sredstva niso
• zmanjšanje kratkoročnih obveznosti do dobaviteljev.

Za diskontno stopnjo se uporablja tehtano povprečno ceno investiranega kapitala (WACC).

Za uspešno poslovodenje podjetja in oceno vrednosti podjetja je zelo pomembno, da poslovodstvo pozna raven tveganja in pričakovane donose investitorjev. Zato je prvi korak pri ugotavljanju vrednosti podjetja izračun stroškov investiranega kapitala oziroma izračun stroškov vseh virov financiranja.

Pričakovani donos vseh investitorjev v modelu ekonomskega dobička je tehtana povprečna cena investiranega kapitala. To je ob dani ravni tveganja pričakovani donos vseh, ki so investirali v podjetje in za podjetje pomeni strošek vseh virov financiranja. Kakršenkoli dobiček, ki je večji od tega stroška, pomeni ekonomski dobiček oziroma povečanje vrednosti.

Pri izračunu tega stroška so upoštevane vse vrste virov financiranja, ki so jih zagotovili investitorji (prednostni in navadni deleži oziroma delnice, kratkoročni in dolgovi, izdane obveznice, dolgoročni poslovni in finančni najemi). Vsaka kategorija ima drugačen pričakovani donos in torej pomeni drugačen strošek za podjetje. S ponderiranjem izračunamo povprečje z upoštevanjem višine posamezne kategorije virov v vseh virih financiranja.

Ugotovitev stroška za dolgovani kapital je sorazmerno enostavna, nekoliko več problemov pa v naših razmerah še vedno nerazvitega trga kapitala s kratko zgodovino povzroča ugotavljanje cene lastniškega kapitala. Investitorji navadnega lastniškega kapitala prevzemajo največje tveganje, zato je tudi pričakovani donos teh investitorjev praviloma višji od pričakovanega donosa ostalih investitorjev (npr. posojilodajalcev).

Donosnost lastniškega kapitala je večja od donosnosti netveganih naložb (državni vrednostni papirji) za dolgoročno tržno premijo, ki odraža povprečno višino tveganja lastniških naložb v podjetja nad netveganimi naložbami. Pri tem je za posamezno podjetje potrebno upoštevati tudi finančno tveganje, ki se odraža s finančnim vzvodjem (razmerjem med dolgovi in trajnim kapitalom). Za ugotovitev stroškov lastniškega kapitala uporabimo podatke primerljivih podjetij.

Na vsak vir financiranja oziroma na vsako kategorijo investiranega kapitala moramo gledati z vidika vlagatelja, zato je za izračun uteži za posamezno vrsto virov financiranja potrebno upoštevati njihovo tržno vrednost.

WACC = R_d(1-T_c) D/V+ R_e E/V

Kjer je :

Rd – Strošek vira financiranja – dolžniški kapital pred obdavčitvijo

Tc – Davčna stopnja

D/V – Delež dolžniškega kapitala v celotnem kapitalu

Re – Strošek vira financiranja – lastniški kapital

E/V – Delež lastniškega kapitala v celotnem kapitalu

R_e = R_f + b_e [R_m - R_f]

Kjer je :

Rf – netvegana stopnja donosnosti (državne obveznice)

b_e – Beta oziroma sistematično tveganje delnice na trgu

(Rm – Rf) – pričakovana tržna premija za tveganje

Pri likvidaciji vrednosti se pregleda vsa sredstva in obveznosti, ki jih ima podjetje v svojih knjigah.

Osnovna predpostavka je da se sredstva ‘znebijo’ oziroma odprodajo in pokrijejo nastale obveznosti (po pogajanjih).

Tako se pride do faktorjev (diskontov oziroma premij) na posameznih postavkah bilanc stanja.

Ti faktorji se pomnožijo z knjigovodskimi vrednostmi, od ‘prodanih’ sredstev odštejemo ‘izpogajane obveznosti, odštejemo še ostale stroške likvidacije (odpravnine, postopki) in dobimopreostalo vrednost podjetja – likvidacijsko vrednost.

Ta metoda je najprimernejša za vrednotenje – holdingov, skladov oziroma podjetij katerih dejavnost se ne odraža preko izkaza uspeha pač pa preko naložb. sicer se uporablja za oceno v primeru zaključka poslovanja podjetja.

Podjetja oziroma vodstvo podjetij se mora pravilno in predvsem pripraviti na poslabšane okoliščine poslovanja, ki jih prinaša finančna kriza. Odzovanje oziroma reagiranje na krizo, ko je kriza že tu, je prepozno.

Kriza pa se kaže predvsem v zaostritvi bančnih pogojev za pridobitev novih virov financiranja ter v veliki negotovosti. Podjetja lahko občutijo upadanje gospodarske rasti na trgu.

Mala in srednja podjetja morajo izkoristiti svoje potenciale fleksibilnosti. Podjetja, ki čakajo na “uradno objavo recesije” in bodo šele nato začela razmišljati o ukrepih ter če ne bodo imela pravega vodje, ki mu bodo ljudje zaupali, bodo doživela negativne posledice že kratkoročno.

Podobno velja tudi za podjetja, ki ne bodo izkoristila svojega glavnega potenciala – fleksibilnosti.

Recesija bo udarila predvsem velika podjetja, ki so manj fleksibilna in kjer sprejemanje odločitev poteka prepočasi.

Rezerve so v načinu organizacije, delovnih procesih, neizkoriščenih potencialih ljudi, outsourcingu, poslovnih povezavah z dobavitelji, kupci, razvojnimi institucijami in nebančnimi institucijami ter v tako imenovanih alternativnih virih financiranja in v davčni optimizaciji poslovanja.

Pri klasičnem zunanjem viru financiranja – bankah mora podjetje preveriti, kako lahko na banko računa v času recesije in v kakšnem obsegu, torej do katere meje.

Podjetje bo moralo iskati alternativne vire financiranja z naravno selekcijo projektov, z optimizacijo poslovanja in z zmanjšanjem potrebe po virih za redno delovanje. Podjetja naj presodijo, kaj delati znotraj njih in kaj prenesti drugam, na primer v outsourcing podpornih aktivnosti in celo nekaterih temeljnih dejavnosti. Iskati je treba nove vire – tudi in predvsem – s partnerskim povezovanjem in izkoriščanjem finančnih potencialov svojih poslovnih partnerjev, z maksimalno osredotočenostjo na pridobivanje subvencij za svoje delovanje in davčno optimizacijo poslovanja.

Podjetja bodo morala še bolj skrbno izvajati kratkoročne planske procese zagotavljanja likvidnosti ter ustrezno oceniti potrebo po primarni in sekundarni likvidnostni rezervi, vendar brez dolgoročne vizije, ciljev in s tem odgovorov, kako vzdrževati svojo plačilno sposobnost oziroma solventnost, preprosto ne gre. Eno gre torej z drugim. Podjetja bodo prav tako morala stalno presojati realnost svojega načrtovanja in se sproti prilagajati z ukrepi.

Deset nasvetov za pravočasno ukrepanje

1. Pogovor s svojo banko – preverite kako lahko računate na banko.
2. Nadgradite poslovna partnerstva tako, da postanete skupaj močnejši v poslovnem okolju. (win-win koncept)
3. Optimizirajte poslovne procese.
4. Odločite se, katere dele dejavnosti lahko in morate postaviti iz podjetja in kaj smete delajte sami – po načelu konkurenčne prednosti.
5. Poiščite glavne gonilnike v svojem podjetju.
6. Preverite poslovno strategijo in jo prilagodite novim razmeram v vaši družbi in v panogi.
7. Vodstvo se ne sme ukvarjati s seboj, ampak se mora posvetiti podjetju in dolgoročnim ciljem.
8. Razvijajte svoje konkurenčne in kompetenčne prednosti na trgu, povezujte se z institucijami znanja, poskušajte pridobiti subvencije za svoje projekte.
9. Uporabite notranje premoženjske rezerve in maksimalno davčno optimizirajte poslovanje.
10. Preživetje v recesiji je enako preživetju v naravi – hranijo, rastejo in razvijajo se samo najboljši.

V finančnem smislu pomeni usmerite se na preglede natančneje finančno načrtovanje, denarnih tokovov po posameznih dejavnostih v podjetu, finančne simulacije outsourcinga, notranje vrednotenje podjetja, EVA usmeritev, finančno prestukturiranje virov financiranja ipd.

WACC – Uravnoteženega povprečni strošek kapitala je stopnja/donos, ki ga investitorji pričakujejo/zahtevajo na vsa sredstva v podjetju. Za izračun te stopnje moramo upoštevati vsako vrsto virov financiranja, ki so jih zagotovili investitorji. Vse vire financiranja lahko razvrstimo v tri kategorije virov: dolgovi, prednostni deleži oz. delnice in navadni deleži oz. delnice. Vsaka kategorija ima drugačen pričakovani donos – drugačno ceno in torej pomeni drugačen strošek za podjetje. S ponderiranjem izračunamo povprečje z upoštevanjem višine posamezne kategorije virov v celotnih virih financiranja. Idealno je, če lahko za določitev ponderja uporabimo tržno ceno vsakega vira

Uporaba : diskontna stopnja pri vrednotenjih, DCF, projektih, najemih, …
poglejte pod :
Izračun WACC na strani Orodja / Tools

The weighted average cost of capital (WACC) is the rate that a company is expected to pay to finance its assets. WACC is the minimum return that a company must earn on existing asset base to satisfy its creditors, owners, and other providers of capital. Companies raise money from a number of sources: common equity, preferred equity, straight debt, convertible debt, exchangeable debt, warrants, options, pension liabilities, executive stock options, governmental subsidies, and so on. Different securities are expected to generate different returns. WACC is calculated taking into account the relative weights of each component of the capital structure. Calculation of WACC for a company with a complex capital structure is a laborious exercise. Since we are measuring expected cost of new capital, we should use the market values of the components, rather than their book values (which can be significantly different). In addition, other, more “exotic” sources of financing, such as convertible/callable bonds, convertible preferred stock, etc., would normally be included in the formula if they exist in any significant amounts – since the cost of those financing methods is usually different from the plain vanilla bonds and equity due to their extra features. WACC is a special way to measure the capital discount of the firms gaining and spending.
(source wikipedia)

WACC calculation on page Orodja / Tools

Dodali smo orodje za izračun vrednosti delnice, ki se izračunava na podlagi preteklih podatkov in s predvidevanji v bodočnosti – P/E, EPS, DPS, …
Pogoji za pravilne izračune :
- Delnice morajo kotirati na trgu vrednostnih papirjev (borzi),
- cene morajo biti poštene (simetrija informacij) ter
- lastništvo mora biti razpršeno.

Na izračunano vrednost ne vplivajo makro in panožni vplivi.

Vnešen je primer izračuna vrednosti delnice – Krka d.d. (KRKG).

poglejte pod :
Izračun vrednosti delnice (uporablja jo Warren Buffet)/ Stock/Share Value (uses Warren Buffet) na strani Orodja / Tools

Uradna funkcija upravnega odbora (dalje UO) je upravljanje podjetja skupaj ali brez izvršilne funkcije in zastopa izključno interes podjetja. Člane UO postavlja nadzorni odbor (dalje NO).

Pri svojem delu se srečujejo z časovno problematiko kar pomeni, da morajo v najkrajšem času razbrati najnujneše podatke, ki jim predočijo ekspertne skupine (dalje ES) in njihovi svetovalci. Iz tega morajo razbrati koristno informacijo, da lahko pravilno odločajo.

Njihovo delo zaobsega:

• najemanje izvršnikov (sklepanje pogodb z njimi, določitev pogojev in ciljev)
• dopolnjevanje poslovnega načrta (kratkoročni in dolgoročni načrti)
• stalni pregled poslovanja
  • finance – izkaz uspeha, denarni tok, bilanca stanja,
  • investicije/dezinvesticije,
  • prodaja – doseganje RVC,
  • marketing,
  • raziskave in razvoj,
  • proizvodnja, ipd.
• obravnavanje splošnih in izrednih dogodkov poslovanja (spremembe regulative, krize, ipd.)
• odločanje o poslovnih odločitvah, ki so v kompetencah UO.

Kaj dejansko potrebujejo člani UO

Jasne, razumljive in nedvoumne preglede poslovanja.