ABFin d.o.o.

Archive for the ‘Storitve’ Category

od 1/10/2011 so spremenjeni podračuna za plačilo prispevkov in davkov iz naslova OD-Osebnega dohodka

A o zmanjšanju davkov in prispevko ni ne duha ne sluha. Tako imamo še vedno najbolj davčno in prispevno obremenjeno (obvezno)  delovno silo. So nam pa uspeli zmanjšati stroške nakazovanja (ha, ha, …)

 

Nekoč so se nakazila vršila na sledeče ločene račune s sklici, pri čemer je xxxxxxxx davčna številka podjetja.

Prispevek % Podračun ref sklic Prispevki iz bruto plače (breme delojemalca) skupaj – 22,10% Zdravstveno zavarovanje 6,36% SI5601100-8883000073 si19 xxxxxxxx-45004 ZPIZ 15,50% SI5601100-8882000003 si19 xxxxxxxx-44008 Zaposlovanje 0,14% SI5601100-8881000030 si19 xxxxxxxx-42005 Starševsko varstvo 0,10% SI5601100-8881000030 si19 xxxxxxxx-43001 Prispevki na bruto plačo (breme delodajalca) skupaj – 16,10% Zdravstveno zavarovanje 6,56% SI5601100-8883000073 si19 xxxxxxxx-45004 ZPIZ 8,85% SI5601100-8882000003 si19 xxxxxxxx-44008 Zaposlovanje 0,06% SI5601100-8881000030 si19 xxxxxxxx-42005 Starševsko varstvo 0,10% SI5601100-8881000030 si19 xxxxxxxx-43001 Poškodbe pri delu 0,53% SI5601100-8883000073 si19 xxxxxxxx-45004 Članarine 0,00% Izobraževanje in stanovanjska izgradnja 0,00% Druge obveznosti delojemalca 0,00%

——————-

Sedaj je obračun isti le nakazila so kumulativna glede na zvrst prispevka (xxxxxxxx-davčna številka podjetja)

NAKAZILA 1-ZZZS-Zdravstveno zavarovanje 13,45% SI5601100-8883000073 si19 xxxxxxxx-45004 2-ZPIZ-Pokojninsko in invalidsko zavarovanje  24,35% SI5601100-8882000003 si19 xxxxxxxx-44008 3-ZRSZ-Zaposlovanje  0,20% SI5601100-8881000030 si19 xxxxxxxx-42005 4-CSD-Starševsko varstvo  0,20% SI5601100-8881000030 si19 xxxxxxxx-43001 5-DURS-Davčni odtegljaj – AKONTACIJA DOHODNINE SI5601100-8881000030 si19 xxxxxxxx-40002

Ekonomska dodana vrednost – EVA – Economic value added

Analitično orodje za merjenje kratkoročne poslovne uspešnosti podjetja, ki temelji na računovodskih izkazih podjetja, kot tudi uspešnosti poslovanja podjetja glede na tveganja in pričakovane donose investitorjev.

Na dolgi rok je povezan z ustvarjanjem bogastva investitorjev lastniškega kapitala.

Uporablja se tudi za sistem nagrajevanja, da se interesi managerjev (omogoča boljše razumevanje njihovih reakcij, zaradi česar laže sprejemajo poslovne odločitve) približajo interesom lastnikov in finančnim upravljalcem.

Ekonomska dodana vrednost se najpogosteje označuje kot mera finančne uspešnosti podjetja, ki temelji na dobičku iz poslovanja po davkih, vlaganjih, zahtevanih za ustvarjanje tega dobička, ter stroških, povezanih s temi vlaganji. Ekonomske dodane vrednosti predstavlja celovit koncept za merjenje in povečanje vrednosti podjetja, ter je sestavljena iz treh podsistemov: merjenja uspešnosti, sistema nagrajevanja in finančnega upravljanja.

Prispevek ekonomske dodane vrednosti je, da nas opozori na strošek kapitala.

Opredelitev ekonomske dodane vrednosti

Ekonomska dodana vrednost se opredeli kot razlika med čistim dobičkom iz poslovanja po prilagojenih davkih ter stroški investiranega kapitala, ki je potreben za doseganje tega dobička.

ekonomska dodana vrednost = računovodsko prilagojeni dobiček iz poslovanja po prilagojenih davkih – (cena investiranega kapitala * obseg poslovno investiranega kapitala)

Druga različica izračuna definira ekonomsko dodano vrednost kot razliko med doseženo in zahtevano stopnjo donosa, to je donosnostjo poslovno investiranega kapitala ter tehtanim povprečjem stroškov kapitala, ki je pomnožena z obsegom poslovno investiranega kapitala

ekonomska dodana vrednost = (dosežena donosnost – pričakovana donosnost) * IC = (dosežena donosnost kapitala, uporabljenega v poslovnem procesu – tehtano povprečje stroškov kapitala) * obseg poslovno investiranega kapitala

Ekonomska dodana vrednost je izražena v absolutnem znesku.

ekonomska dodana vrednost > 0 – podjetje je poslovalo zelo uspešno, saj je preseglo pričakovanja investitorjev.

ekonomska dodana vrednost = 0 – donos poslovno investiranega kapitala ravno enak strošku le-tega in podjetje ravno še dosega zahtevan donos na kapital.

ekonomska dodana vrednost < 0 – negativna vrednost pomeni neuspešno poslovanje podjetja. Podjetje ni uspelo pokriti vseh stroškov, četudi morda izkazuje pozitivni računovodski dobiček.

v l. 2010 smo odprli računovodski servis. Več na posebni spletni strani ABračunovodstvo.

Navodila za oddajo VIRVDC.DAT

Ko podatke pripravite v ustrezni obliki VIRVDC.DAT (v vašem lastnem programu ali v programu WDohod 2009), sledite spodnjim navodilom:

• Vstopite v sistem edavki in kliknite na na Izberi obrazec za oddajo novega dokumenta.
• Izberite obrazec KP-KPD Podatki za odmero dohodnine.
• Določite obdobje za katero oddajate podatke ter kliknite Naprej.
• Kliknete na gumb Priloži datoteko.
• Prebrskate in prenesete datoteko, ki jo nato oddate po klasičnem postopku. Datotekeka, ki jo prenašate mora biti oblike VIRVDC.DAT (ne je preimenovati).

vir eDavki

1. člen

Zneski olajšav, določeni v 111. členu, prvem in drugem odstavku 112. člena, 114. členu in v prvem odstavku 117. člena ter zneski skupnega dohodka, ki so določeni v drugem in tretjem odstavku 111. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/06, 10/08, 78/08, 125/08 in 20/09; v nadaljnjem besedilu ZDoh-2) se za leto 2010 uskladijo tako, da znašajo:

1.	splošna olajšava	3.100,17 eura
1.1.	dodatna splošna olajšava za zavezance s skupnimi dohodki do 8.694,22 eura	2.094,99 eura
1.2.	dodatna splošna olajšava za zavezance s skupnimi dohodki nad 8.694,22 eura do 10.055,96 eura	1.047,50 eura
2.	osebne olajšave:
	– invalidu s 100% telesno okvaro	16.575,94 eura
	– po dopolnjenem 65. letu starosti	1.334,18 eura
3.	posebna osebna olajšava za rezidenta, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta	3.100,17 eura
4.	posebna olajšava za prvega vzdrževanega otroka	2.287,48 eura
5.	posebna olajšava za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo	8.288,52 eura
6.	za vsakega nadaljnjega vzdrževanega otroka se olajšava za prvega vzdrževanega otroka oziroma olajšava za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo poveča za:
	– drugega vzdrževanega otroka za	199,30 eura
	– tretjega vzdrževanega otroka za	1.860,10 eura
	– četrtega vzdrževanega otroka za	3.520,91 eura
	– petega vzdrževanega otroka za	5.181,71 eura
	– vse nadaljnje vzdrževane otroke za glede na višino olajšave za predhodnega vzdrževanega otroka	1.660,80 eura
7.	posebna olajšava za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana	2.287,48 eura
8.	olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje	2.646,21 eura.

2. člen

Zneski neto letnih davčnih osnov iz prvega odstavka 122. člena ZDoh-2 se za leto 2010 uskladijo tako, da znašajo:

če znaša neto letna davčna osnova v eurih		znaša dohodnina v eurih
nad	do
	7.528,99	16%
7.528,99	15.057,96	1.204,64 + 27% nad 7.528,99
15.057,96		3.237,46 + 41% nad 15.057,96

3. člen

Ta pravilnik začne veljati 1. januarja 2010.

Uradni list RS, št. 105/2009 z dne 21. 12. 2009

1. člen

V Pravilniku o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 141/06, 52/07, 120/07, 21/08 in 123/08) se prvi odstavek 1. člena spremeni tako, da se glasi:

»(1) Ta pravilnik podrobneje ureja izvajanje Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 117/06, 33/09 in 85/09; v nadaljnjem besedilu: ZDDV-1).«.

2. člen

Prvi odstavek 8. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Pri prenosu podjetja ali dela podjetja na drugega davčnega zavezanca se šteje, da dobava blaga ni bila opravljena samo, če prevzemnik podjetja ali dela podjetja kot pravni naslednik prenosnika nadaljuje dejavnost.«.

3. člen

Naslov in besedilo 28. člena se spremenita tako, da se glasita:

»28. člen

(Stalna poslovna enota)

Za stalno poslovno enoto davčnega zavezanca, ki v Sloveniji nima sedeža, se za namene 25. člena ZDDV-1 šteje poslovna enota (kraj poslovanja), ki trajno razpolaga s človeškimi in materialnimi viri v tolikšni meri, da omogoča prejem in uporabo storitev iz prvega odstavka 25. člena ZDDV-1 ali opravljanje storitev iz drugega odstavka 25. člena ZDDV-1.«.

4. člen

Naslov in besedilo 29. člena se spremenita tako, da se glasita:

»29. člen

(Posebna pravila)

(1) Pri prevozu blaga se šteje, da je:

– kraj opravljenih storitev prevoza blaga, ki bi bil v skladu s prvim odstavkom 25. člena ZDDV-1 v Sloveniji, zunaj Skupnosti, če je prevoz ali del prevoza blaga dejansko opravljen zunaj Skupnosti, pri čemer se upošteva prevožena razdalja;

– kraj opravljenih storitev prevoza blaga, ki bi bil v skladu s prvim odstavkom 25. člena ZDDV-1 zunaj Skupnosti, v Sloveniji, če je prevoz ali del prevoza blaga dejansko opravljen v Sloveniji, pri čemer se upošteva prevožena razdalja.«.

(2) Za kraj opravljenih telekomunikacijskih storitev, ki bi bil v skladu s prvim odstavkom 25. člena ZDDV-1:

– zunaj Skupnosti, se šteje, da je v Sloveniji, če se storitve dejansko uporabijo in uživajo v Sloveniji;

– v Sloveniji, se šteje, da je zunaj Skupnosti, če se storitve dejansko uporabijo in uživajo zunaj Skupnosti.«.

5. člen

Za 29. členom se doda nov 29.a člen, ki se glasi:

»29.a člen

(Restavracijske storitve in storitve cateringa)

(1) Restavracijske storitve so storitve, ki se opravljajo v prostorih izvajalca storitev in obsegajo dobavo pripravljene ali nepripravljene hrane in/ali pijače za uporabo ljudi ter zadosten obseg pomožnih storitev, ki omogočajo njihovo takojšnje užitje.

(2) Storitve cateringa so storitve iz prejšnjega odstavka, ki se ne opravljajo v prostorih izvajalca storitev.

(3) Za restavracijske storitve in storitve cateringa ne štejejo:

– dobave pripravljene ali nepripravljene hrane (npr.: ponudba hrane kot »vzemi s seboj« v restavracijah, supermarketih in podobno);

– dobave, ki obsegajo le pripravo in prevoz hrane;

– v splošnem dobave, ki obsegajo pripravo in dostavo hrane in/ali pijače brez katerekoli druge pomožne storitve.

(4) V primerih iz prejšnjega odstavka je dobava hrane in/ali pijače brez spremljajočih storitev obravnavana kot dobava blaga, za katero se kraj obdavčitve določi v skladu z 19. do 21. členom ZDDV-1.

(5) Če dobavi hrano in/ali pijačo en davčni zavezanec, pomožne storitve pa za istega prejemnika drug davčni zavezanec, se vsaka dobava obravnava ločeno.«.

6. člen

Za 36. členom se dodajo novi 36.a, 36.b in 36.c člen, ki se glasijo:

»36.a člen

(Predplačila pri opravljanju in prejemanju storitev znotraj Skupnosti)

(1) Če davčni zavezanec izvrši plačilo, za katero še ni prejel storitev in za katero je v skladu s 3. točko prvega odstavka 76. člena ZDDV-1 dolžan plačati DDV, ne nastane obveznost obračuna DDV.

(2) Če davčni zavezanec prejme plačilo, preden bo opravil storitev na ozemlju druge države članice, za katero je plačnik DDV prejemnik storitev iz druge države članice, ne nastane obveznost obračuna DDV.

36.b člen

(Predplačila v zvezi z uvozom in uvozom blaga)

Če davčni zavezanec izvrši ali prejme plačilo v zvezi z uvozom ali izvozom blaga, ne nastane obveznost obračuna DDV.

36.c člen

(Predplačila pri opravljanju dobav blaga in storitev po 76.a členu ZDDV-1)

(1) Davčni zavezanec, ki je identificiran za namene DDV in je določen kot plačnik DDV na podlagi 76.a člena ZDDV-1, mora obračunati DDV tudi od danih predplačil na dan izvršitve predplačila.

(2) Za primere, ko je na podlagi prejšnjega odstavka DDV dolžna obračunati oseba, ki predplačilo da, prejemnik tega predplačila ni dolžan obračunati DDV po tretjem odstavku 33. člena ZDDV-1.«.

7. člen

V 46. členu se doda drugi odstavek, ki se glasi:

»(2) Od danih predplačil za dobave po 76.a členu ZDDV-1 se DDV obračuna po predpisani stopnji od danega predplačila.«.

8. člen

V 47. členu se besedilo »zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 1031/2008 z dne 19. septembra 2008 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L št. 291 z dne 31. 10. 2008, str. 1)« nadomesti z besedilom »zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 948/2009 z dne 30. septembra 2009 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L št. 287 z dne 31. 10. 2009, str. 1)«.

9. člen

V prvem odstavku 49. člena se druga alineja spremeni tako, da se glasi:

»– antiserumi in druge frakcije krvi ter modificirani imunološki proizvodi, ki se uporabljajo za zdravljenje; cepiva; toksini; kulture mikroorganizmov (razen kvasovk); človeški, živalski in rastlinski virusi in antivirusi ter bakteriofagi pod tarifno oznako 3002;«.

V tretjem odstavku se v tretji alineji pika nadomesti s podpičjem in doda četrta alineja, ki se glasi:

»– plenice za otroke in odrasle pod tarifnima oznakama 4818 40 90 in 5601 10.«.

10. člen

V prvem odstavku 50. člena se na koncu 10. točke podpičje nadomesti z vejico in doda besedilo »set za punkcijo (tarifna oznaka 9018 32 10), sistem za infuzijo in transfuzijo (tarifna oznaka 9018 90 50);«.

11. točka se spremeni tako, da se glasi:

»11. sonde (rektalne, duodenalne, hranilne in želodčne), kanile in katetri, skupaj s priborom (tarifna oznaka 9018 39 00) in deli, ki so primerni izključno za uporabo teh izdelkov;«.

11. člen

V prvem odstavku 52. člena se v peti alineji pika nadomesti s podpičjem in doda šesta alineja, ki se glasi:

»– knjige, slikanice, glasbene knjige z notami in atlasi na posnetih nosilcih s tekstovnimi, slikovnimi in zvočnimi zapisi (tarifna oznaka: 8523).«.

12. člen

Za 54. členom se doda nov 54.a člen, ki se glasi:

»54.a člen

(Čiščenje oken in čiščenje zasebnih gospodinjstev)

Med čiščenje oken in čiščenje zasebnih gospodinjstev iz točke (11b) Priloge I k ZDDV-1 se uvršča čiščenje oken in čiščenje stanovanjskih prostorov pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: N/81.210 in N/81.220.«.

13. člen

V prvem odstavku 55. člena se za besedo »ZDDV-1« doda beseda »se«, beseda »ribogojstva« pa se nadomesti z besedilom »gojenja vodnih organizmov«.

V petem odstavku se na koncu stavka pred piko doda besedilo »in biotična sredstva za varstvo rastlin, katerih uporabo določajo predpisi o zdravstvenem varstvu rastlin«.

V šestem odstavku se prva, druga, tretja in četrta alineja spremenijo tako, da se glasijo:

»– storitve za rastlinsko pridelavo pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: A/01.61; storitve priprave pridelkov pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: A/01.63 in storitve obdelave semen pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: A/01.64;

– storitve za živinorejo pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: A/01.62;

– storitve za gozdarstvo pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: A/02.4, razen gozdarskega svetovanja; storitve pri vzdrževanju gozdnih cest in vlak, storitve pri gojenju in varstvu gozda ter storitve sečnje;

– storitve za ribištvo in gojenje vodnih organizmov pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: A/03;«.

14. člen

Za 59. členom se dodajo novi 59.a, 59.b, 59.c in 59.d člen, ki se glasijo:

»59.a člen

(Manjša popravila koles, čevljev, usnjenih izdelkov, oblačil in gospodinjskega perila)

Med manjša popravila koles, čevljev, usnjenih izdelkov, oblačil in gospodinjskega perila (vključno s krpanjem in predelavo) iz 17. točke Priloge I k ZDDV-1 se uvrščajo:

– popravila koles pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: S/95.290;

– popravila obutve in usnjene galanterije pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: S/95.230;

– popravila in predelovanje oblačil in gospodinjske opreme iz blaga pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: S/95.290.

59.b člen

(Storitve domačega varstva)

Med storitve domačega varstva iz 18. točke Priloge I k ZDDV-1 se, če ni oproščeno plačila DDV v skladu s 6. ali 7. točko prvega odstavka 42. člena ZDDV-1, uvršča:

– varovanje otrok na domu pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: Q/88.910;

– pomoč in oskrba ostarelih, invalidnih, drugih pomoči potrebnih oseb na domu in dnevno varstvo ostarelih in invalidnih oseb pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: Q/88.109.

59.c člen

(Frizerske storitve)

Med frizerske storitve iz 19. točke Priloge I k ZDDV-1 se uvršča frizerska dejavnost pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: S/96.021.

59.d člen

(Dobava lončnic, sadik in rezanega cvetja)

Med blago iz 20. točke Priloge I k ZDDV-1 se uvrščajo okrasne rastline iz tarifnih oznak: 0601, 0602, 0603 in 0604.«.

15. člen

V 61. členu se doda drugi odstavek, ki se glasi:

»(2) Med zdravstveno oskrbo iz 2. točke prvega odstavka 42. člena ZDDV-1 se uvrščajo dejavnosti pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: Q/86.901, ki se opravljajo v skladu z zakonom, ki ureja zdravilstvo.«.

16. člen

Za 79. členom se doda nov 79.a člen, ki se glasi:

»79.a člen

(Mednarodni prevoz potnikov)

Mednarodni prevoz potnikov iz drugega odstavka 49. člena ZDDV-1 je prevoz potnikov v zračnem, pomorskem ali železniškem prevozu, pri katerem je kraj odhoda ali prihoda zunaj Slovenije. Kraj odhoda oziroma prihoda je tisti, ki je na vozovnici naveden kot kraj odhoda oziroma kot prvi namembni kraj.«.

17. člen

82. člen se spremeni tako, da se glasi:

»(1) DDV se ne plačuje ob izvozu blaga ter od prevoznih in drugih postranskih storitev, ki so neposredno povezane z izvozom blaga. Kot izvoz po a) točki prvega odstavka 52. člena ZDDV-1 se šteje tudi dobava blaga, ki se odpošlje ali odpelje iz Skupnosti iz druge države članice.

(2) Davčni zavezanec dokazuje, da je bila opravljena izvozna dobava (izvoz) z dokazilom, iz katerega je razvidno, da je sam ali druga oseba za njegov račun blago iznesla iz carinskega območja Skupnosti.

(3) Dokazilo iz prejšnjega odstavka je prejeto elektronsko sporočilo »obvestilo o izvozu«, ki je izdano v skladu s carinskimi predpisi oziroma pisna izvozna carinska deklaracija s potrditvijo carinskega organa o iznosu blaga iz Skupnosti, kadar se uporablja pomožni postopek.

(4) Dokazilo iz prejšnjega odstavka lahko nadomesti potrdilo o izstopu, ki ga v skladu s carinskimi predpisi izda carinski urad izvoza.

(5) Če se blago izvaža iz Skupnosti na podlagi ustne carinske deklaracije, podane v skladu s carinskimi predpisi, se kot dokazilo o izvozni dobavi iz drugega odstavka tega člena uporabi račun ali drug komercialni dokument, na podlagi katerega je izvoz izvršen, vendar le, če je izstopni carinski organ z žigom na računu ali drugem komercialnem dokumentu potrdil iznos blaga iz carinskega območja Skupnosti.

(6) Če davčni zavezanec pošilja blago iz Skupnosti po pošti, hitri pošti ali železnici, se kot dokazilo iz drugega odstavka tega člena lahko uporabi tudi:

– poštna deklaracija, tovorni list ali dvojnik takega dokumenta ali

– drugo dokazilo, ki se običajno uporablja v poštnem prometu ali pri hitri pošti.

(7) Dokazila iz prejšnjega odstavka morajo vsebovati najmanj naslednje podatke:

– ime in naslov oziroma firmo in sedež izdajatelja ter dan izdaje dokazila;

– ime in naslov oziroma firmo in sedež davčnega zavezanca (izvoznika);

– običajno trgovsko ime in količino blaga;

– kraj in dan, ko je bilo blago izvoženo, oziroma kraj in dan, ko je bilo blago odposlano v tujino;

– ime in naslov oziroma firmo in sedež prejemnika blaga v namembni državi;

– izjavo izdajatelja, da so bili podatki v dokazilu izdani na podlagi poslovnih listin izdajatelja in jih je mogoče preveriti;

– podpis in žig izdajatelja.

(8) V skladu s točko e) prvega odstavka 52. člena ZDDV-1 so plačila DDV oproščene tudi storitve, ki se opravijo v zvezi z odpremo blaga neposredno v izvoz (na primer: prevozne storitve, storitve nakladanja, razkladanja, prekladanja na drugo prevozno sredstvo, storitve organiziranja prevoza blaga ipd.).

(9) V skladu s točko e) prvega odstavka 52. člena ZDDV-1 so plačila DDV oproščene tudi storitve, enakovrstne storitvam, kot so omenjene v prejšnjem odstavku, ki se opravijo v zvezi z dobavo blaga, za katero obveznost za plačilo DDV od uvoza v skladu z drugim odstavkom 31. člena ZDDV-1 še ni nastala.«.

18. člen

V 98. členu se doda drugi odstavek, ki se glasi:

»(2) Oseba iz d) točke prvega odstavka 4. člena ZDDV-1, ki prejema storitve, za katere je dolžna plačati DDV v skladu s 3. točko prvega odstavka 76. člena ZDDV-1, tudi nima pravice do odbitka DDV, ki ga je dolžna plačati od prejetih storitev.«.

19. člen

V prvem odstavku 106. člena se besedilo »točke a)« nadomesti z besedilom »c) točke«.

Doda se tretji odstavek, ki se glasi:

»(3) Davčni zavezanec, ki ima na podlagi točk a) do c) 66. člena ZDDV-1 pravico do odbitka DDV za prevozna sredstva, ima pravico do odbitka DDV tudi od nabave goriv in maziv ter nadomestnih delov in storitev, tesno povezanih s tem.«.

20. člen

Četrti odstavek 107. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(4) Kot odbitek DDV se šteje tudi znesek DDV, ki ga je davčni zavezanec kot naročnik ali kupec oziroma kot prejemnik blaga ali storitev plačal v skladu z 2., 4. in 5. točko prvega odstavka in tretjim odstavkom 76. člena ter 76.a členom ZDDV-1. Kot odbitek DDV se šteje tudi znesek DDV, ki ga je davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, kot prejemnik storitve plačal v skladu s 3. točko prvega odstavka 76. člena ZDDV-1, razen zneska DDV, ki ga je plačala oseba iz d) točke prvega odstavka 4. člena ZDDV-1.«.

21. člen

113. člen se črta.

22. člen

Naslov in besedilo 114. člena se spremenita tako, da se glasita:

»114. člen

(Pristojen davčni urad)

Davčni urad, ki je pristojen za obravnavanje zahtevkov za vračilo DDV davčnim zavezancem s sedežem v drugi državi članici oziroma s sedežem v tretji državi, je Davčni urad Ljubljana.«.

23. člen

Za spremenjenim 114. členom se doda nov podnaslov, ki se glasi: »3.a Vračilo DDV davčnim zavezancem s sedežem v drugi državi članici«.

24. člen

Naslov in besedilo 115. člena se spremenita tako, da se glasita:

»115. člen

(Oznake za opis vrste pridobljenega blaga in storitev v zahtevku za vračilo)

Vrsta pridobljenega blaga ali storitev iz četrtega odstavka 74.b člena ZDDV-1 se opiše z naslednjimi oznakami:

»1 = gorivo

1.1 = gorivo za prevozna sredstva, katerih največja dovoljena masa presega 3500 kg, razen prevoznih sredstev, s katerimi s opravlja prevoz potnikov za plačilo;

1.2 = gorivo za prevozna sredstva, katerih največja dovoljena masa ne presega ali je enaka 3500 kg, razen prevoznih sredstev, s katerimi se opravlja prevoz potnikov za plačilo;

1.3 = gorivo za prevozna sredstva, s katerimi se opravlja prevoz potnikov za plačilo;

2 = najem prevoznih sredstev

2.1 = najem prevoznih sredstev, katerih največja dovoljena masa presega 3500 kg, razen prevoznih sredstev, s katerimi se opravlja prevoz potnikov za plačilo;

2.2 = najem prevoznih sredstev, katerih največja dovoljena masa ne presega ali je enaka 3500 kg, razen prevoznih sredstev, s katerimi se opravlja prevoz potnikov za plačilo;

3 = izdatki za nakup prevoznih sredstev (razen za prevoz blaga in storitev iz oznak št. 1 in 2)

3.1 = izdatki za prevozna sredstva, katerih največja dovoljena masa presega 3500 kg, razen prevoznih sredstev, s katerimi se opravlja prevoz potnikov za plačilo;

3.2 = za prevozna sredstva, katerih največja dovoljena masa ne presega ali je enaka 3500 kg, razen prevoznih sredstev, s katerimi se opravlja prevoz potnikov za plačilo;

3.2.5 = drugi izdatki za prevozna sredstva, katerih največja dovoljena masa ne presega ali je enaka 3500 kg, razen prevoznih sredstev, s katerimi se opravlja prevoz potnikov za plačilo;

4 = cestnine in nadomestila za uporabo cest

4.1 = cestnine za prevozna sredstva, katerih največja dovoljena masa presega 3500 kg, razen prevoznih sredstev, s katerimi s opravlja prevoz potnikov za plačilo;

4.2 = cestnine za vozila, katerih največja dovoljena masa ne presega ali je enaka 3500 kg, razen prevoznih sredstev, s katerimi se opravlja prevoz potnikov za plačilo;

4.3 = cestnina za prevozna sredstva, s katerimi se opravlja prevoz potnikov za plačilo;

5 = potni stroški kot so stroški za taksi, stroški prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi

6 = bivanje in nastanitev

7 = hrana, pijača in restavracijske storitve

8 = vstopnina za sejme in razstave

9 = izdatki za luksuzne predmete, razvedrilo in zabavo

9.2 = nakup tobačnih izdelkov;

10 = drugo

10.1 = orodja;

10.2 = popravilo v garancijskem roku;

10.3 = storitve v zvezi z izobraževanjem;

10.4 = delo na premoženju;

10.4.1 = delo na nepremičnem premoženju;

10.4.3 = delo na premičnem premoženju, razen premoženja, naštetega pod oznako št. 3;

10.5 = nakup ali najem premoženja;

10.5.1 = nakup ali najem nepremičnega premoženja;

10.5.4 = nakup ali najem premičnega premoženja, razen premoženja, naštetega pod oznako št. 2;

10.9 = udeležba na sejmih in seminarjih, izobraževanju ali usposabljanju;

10.9.1 = udeležba na sejmih;

10.9.2 = udeležba na seminarjih;

10.10 = pavšalno nadomestilo za živino in kmetijske pridelke.«.

25. člen

Za spremenjenim 115. členom se dodata nov podnaslov in nov 115.a člen, ki se glasita:

»3.b Vračilo DDV davčnim zavezancem s sedežem v Sloveniji v drugi državi članici

115.a člen

(Popravek prvotnega odbitnega deleža)

Davčni zavezanec, ki je v preteklem koledarskem letu predložil vsaj en zahtevek za vračilo DDV v drugi državi članici, in se ugotovljeni končni odbitni delež razlikuje od prvotnega odbitnega deleža, vključi popravek v zahtevek za vračilo v koledarskem letu, ki sledi koledarskemu letu, v katerem je bil DDV zaračunan, oziroma v poseben zahtevek, če v tem koledarskem letu ne vloži nobenega zahtevka za vračilo. Davčni zavezanec pošlje popravek v elektronski obliki preko sistema eDavki.«.

26. člen

Za novim 115.a členom se dodata nov podnaslov in nov 115.b člen, ki se glasita:

»3.c Vračilo DDV davčnim zavezancem s sedežem v tretji državi«

115.b člen

(Način predložitve zahtevka)

V zahtevku za vračilo DDV mora davčni zavezanec, s sedežem v tretji državi, navesti podatke, ki so predpisani z obrazcem »Zahtevek za vračilo DDV davčnemu zavezancu, ki nima sedeža v Skupnosti«. Vzorec navedenega obrazca je v Prilogi V k temu pravilniku in je njegov sestavni del.«.

27. člen

Naslov in besedilo 116. člena se spremenita tako, da se glasita:

»116. člen

(Obveznost davčnega organa)

Davčni organ mora vsak izvirnik računa oziroma overjeno natisnjeno elektronsko uvozno carinsko deklaracijo, ki jo predloži davčni zavezanec s sedežem v tretji državi na podlagi četrtega odstavka 74.i člena ZDDV-1 označiti, in jo vrniti vložniku zahtevka v roku 30 dni od prejema računa oziroma deklaracije.«.

28. člen

Za 127. členom se dodajo novi 127.a, 127.b in 127.c člen, ki se glasijo:

»127.a člen

(Prejemniki blaga ali storitev kot plačniki DDV)

(1) Plačnik DDV na podlagi 76.a člena ZDDV-1 je vsak davčni zavezanec, prejemnik blaga ali storitve, identificiran za namene DDV v Sloveniji, kadar mu dobavi blago ali opravi storitve iz 76.a člena ZDDV-1 davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji.

(2) Oseba iz d) točke prvega odstavka 4. člena ZDDV-1, ki obračunava DDV le od pridobitev blaga znotraj Skupnosti, in je plačnik DDV na podlagi 5. točke prvega odstavka 76. člena ZDDV-1 ali obračunava DDV le od prejetih storitev, in je plačnik DDV na podlagi 3. točke prvega odstavka 76. člena ZDDV-1 ali opravlja storitve na ozemlju druge države članice, za katere je plačnik DDV v skladu s 196. členom Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L št. 347 z dne 11. 12. 2006, str. 1, zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta 2009/69/ES z dne 25. junija 2009 o spremembi Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost glede davčne utaje, povezane z uvozom (UL L št. 175 z dne 4. 7. 2009, str. 12), izključno prejemnik storitve, ni plačnik DDV na podlagi 76.a člena ZDDV-1.

(3) Prvi odstavek tega člena se ne nanaša na davčnega zavezanca, ki naroča blago in storitve iz 76.a člena ZDDV-1 preko oseb, ki delujejo v njegovem imenu in za njegov račun, ko se uporabi c) točka šestega odstavka 36. člena ZDDV-1. V tem primeru se uporabljajo splošna pravila iz 76. člena ZDDV-1.

(4) Prvi odstavek tega člena se ne nanaša na državne organe in organizacije, organe lokalnih skupnosti ter druge osebe javnega prava, ki naročajo blago in storitve iz 76.a člena ZDDV-1 v zvezi z dejavnostmi ali transakcijami, za katere se v skladu s petim odstavkom 5. člena ZDDV-1 ne štejejo za davčne zavezance.

(5) Davčni zavezanec obvesti davčni organ o začetku opravljanja, prenehanju ali ponovnem začetku opravljanja dobav blaga ali storitev, za katere je prejemnik plačnik DDV v skladu s 76.a členom ZDDV-1, preko sistema eDavki.

127.b člen

(Gradbene storitve)

Med gradbena dela, vključno s popravili, čiščenjem, vzdrževanjem, rekonstrukcijo in rušenjem v zvezi z nepremičninami iz a) točke 76.a člena ZDDV-1 se uvrščajo storitve pod šifro F/GRADBENIŠTVO standardne klasifikacije dejavnosti.

127.c člen

(Zahtevek iz tretjega odstavka 76.b člena ZDDV-1)

Davčni zavezanec vloži zahtevek iz tretjega odstavka 76.b člena ZDDV-1 preko sistema eDavki.«.

29. člen

Za 128. členom se doda nov 128.a člen, ki se glasi:

»128.a člen

(Plačilo DDV v državni proračun)

Davčni zavezanec mora v primerih iz tretjega odstavka 88. člena ZDDV-1 plačati DDV najpozneje zadnji delovni dan naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja.«.

30. člen

V 129. členu se dodata nov šesti in sedmi odstavek, ki se glasita:

»(6) Vsak davčni zavezanec, ki opravlja storitve, za katere mora v skladu s 196. členom Direktive Sveta 2006/112/ES plačati DDV izključno prejemnik storitve in vsak davčni zavezanec, za katerega se na ozemlju Republike Slovenije opravijo storitve, za katere je v skladu s 3. točko prvega odstavka 76. člena ZDDV-1 dolžan plačati DDV, vloži zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV pri davčnem organu, kjer je vpisan v davčni register.

(7) Pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, ki prejme storitve iz prvega odstavka 25. člena ZDDV-1, ni dolžna vložiti zahtevka za izdajo identifikacijske številke za DDV, če ne pridobiva blaga znotraj Skupnosti, katerega skupni znesek pridobitve v tekočem koledarskem letu preseže 10.000 eurov.«.

Dosedanji šesti in sedmi odstavek postaneta osmi in deveti odstavek.

31. člen

Za osmim odstavkom 130. člena se doda nov deveti odstavek, ki se glasi:

»(9) Vsak davčni zavezanec, ki opravlja storitve, za katere mora v skladu s 196. členom Direktive Sveta 2006/112/ES plačati DDV izključno prejemnik storitve in vsak davčni zavezanec, za katerega se na ozemlju Republike Slovenije opravijo storitve, za katere je v skladu s 3. točko prvega odstavka 76. člena ZDDV-1 dolžan plačati DDV, mora pridobiti identifikacijsko številko za DDV že za mesec, v katerem je verjetno, da bo prejel ali opravil take storitve.«.

32. člen

V 138. členu se dodata peti in šesti odstavek, ki se glasita:

»(5) Davčni zavezanec, ki davčnemu zavezancu z enim samim računom zaračunava dobave, ki jih opravi v skladu s 76.a členom ZDDV-1 in dobave, od katerih mora sam obračunati in plačati DDV, mora na računu te dobave izkazati ločeno.

(6) Račun, izdan na podlagi prejšnjega odstavka, mora poleg obveznih podatkov iz 82. člena ZDDV-1 vsebovati tudi navedbo veljavne določbe ZDDV-1, ki kaže na to, da je dobava blaga ali storitev predmet obrnjene davčne obveznosti, podatke o davčni osnovi po posamezni davčni stopnji in znesek DDV, dolgovan na podlagi obrnjene davčne obveznosti, ki ni vključen v skupni znesek obračunanega DDV. Enake podatke mora vsebovati račun za predplačilo«.

33. člen

Za 142. členom se doda nov 142.a člen, ki se glasi:

»142.a člen

(Podatki na računu, ki ga izda davčni zavezanec iz četrtega odstavka 78. člena ZDDV-1)

Davčni zavezanec iz 94. člena ZDDV-1, ki je identificiran za namene DDV na podlagi četrtega odstavka 78. člena ZDDV-1, ker opravlja storitve, za katere je prejemnik storitev dolžan plačati DDV v drugi državi članici, mora na računu navesti podatke iz 82. člena ZDDV-1.«.

34. člen

Naslov in besedilo 151. člena se spremenita tako, da se glasita:

»151. člen

(Hramba listin)

(1) Izdane in prejete listine mora davčni zavezanec hraniti v prvotni obliki, v kateri so bili oblikovane, poslane ali prejete, ne glede na to, ali gre za listine, izdane v papirni ali elektronski obliki.

(2) Listine lahko hrani tudi na mikrofilmu ali drugem mediju tako, da jih je mogoče kadar koli prikazati na zaslonu ali izpisati, če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 86. člena ZDDV-1.«.

35. člen

Naslov in besedilo 152. člena se spremenita tako, da se glasita:

»152. člen

(Pogoji za hrambo elektronskih listin)

(1) Davčni zavezanec mora za elektronske listine, ki jih je izdal, poslal ali prejel:

– zagotoviti hrambo ter obstojnost vsake prejete elektronske listine in kopije izdane oziroma posredovane listine v obliki, v kakršni je bila oblikovana, prejeta, izdana oziroma posredovana, ali v drugi obliki, ki zagotavlja verodostojnost listine in kopij, najmanj 10 let po preteku leta, na katero se listine nanašajo;

– obvestiti davčni urad, kje hrani elektronske listine, če jih hrani zunaj ozemlja Republike Slovenije;

– uporabljati tehnologijo in postopke, ki zagotavljajo avtentičnost izdajatelja, integriteto in nespremenljivost vsebine, preglednost hrambe in berljivost elektronskih listin v celotnem predpisanem obdobju hrambe listin;

– omogočati neoviran in takojšen dostop do podatkov o izvoru, prejemniku ter času in kraju pošiljanja ali prejema elektronske listine;

– omogočati neoviran dostop v razumnem času do vsake prejete listine in kopije izdane oziroma posredovane listine iz prve alineje tega odstavka, neodvisno od kraja ali osebe, kjer listino hrani;

– zagotoviti primernost vsake prejete listine in kopije izdane oziroma posredovane listine iz prve alineje tega odstavka za obdelavo.

(2) Davčni zavezanec, ki hrani elektronske listine, ki so elektronsko podpisane z uporabo podatkov in sredstev za podpisovanje, mora hraniti komplementarne podatke in sredstva za preverjanje elektronskega podpisa enako dolgo, kot hrani elektronske listine.

(3) Davčni zavezanec mora v celotni dobi hrambe elektronskih listin zagotavljati podatke, ki zagotavljajo ugotavljanje avtentičnosti izdajatelja, integritete in nespremenljivosti vsebine, preglednost hrambe in berljivost elektronskih listin.«.

36. člen

Naslov in besedilo 153. člena se spremenita tako, da se glasita:

»153. člen

(Pravica dostopa do listin, ki se hranijo v elektronski obliki v drugi državi članici)

Če davčni zavezanec s sedežem v Sloveniji hrani listine, ki jih je izdal ali prejel preko elektronskih sredstev v elektronski obliki z omogočanjem neoviranega dostopa do teh listin, v drugi državi članici, ima davčni organ za namene nadzora pravico dostopa preko elektronskih sredstev, snemanja (download) in uporabe teh listin znotraj omejitev, ki jih določajo slovenski predpisi.«.

37. člen

Sedmi in osmi odstavek 154. člena se spremenita tako, da se glasita:

»(7) Obrazec DDV-O in Prilogo A k obrazcu DDV-O davčni zavezanec načeloma predloži preko sistema eDavki.

(8) Vzorca obrazca DDV-O in Priloge A k obrazcu DDV-O sta v Prilogah X in XI k temu pravilniku in sta njegov sestavni del.«.

Dodajo se deveti, deseti in enajsti odstavek, ki se glasijo:

»(9) Davčni zavezanec, ki prvič predlaga obračun DDV, mora v skladu z desetim odstavkom 88. člena ZDDV-1 predložiti seznam prejetih in izdanih računov v strukturirani računalniški datoteki »IZPIS ODBITKA DDV.TXT« in »IZPIS OBRAČUNANEGA DDV.TXT«.

(10) Seznam iz prejšnjega odstavka davčni zavezanec predloži preko sistema eDavki.

(11) Skupna vrednost opravljenih storitev iz f) točke drugega odstavka 87. člena ZDDV-1 pomeni skupno vrednost opravljenih storitev, ki jih davčni zavezanec opravi na ozemlju druge države članice, za katere je plačnik DDV v skladu s 196. členom Direktive Sveta 2006/112/ES izključno prejemnik storitev.«.

38. člen

V dosedanjem 155. členu se beseda »drugega« nadomesti z besedo »tretjega«.

Dodata se drugi in tretji odstavek, ki se glasita:

»(2) Če oseba iz d) točke prvega odstavka 4. člena ZDDV-1 obračunava DDV le od storitev in je plačnik DDV na podlagi 3. točke prvega odstavka 76. člena ZDDV-1, pri pristojnem davčnem organu predloži obrazec DDV-O, na katerem izkaže znesek DDV, ki ga mora plačati kot prejemnik storitev za storitve, ki jih opravijo davčni zavezanci iz druge države članice v roku iz tretjega odstavka 77. člena ZDDV-1, pri čemer, poleg podatkov o zavezancu iz davčnega registra, izpolni še polja 23 a, 24 a, 32 a in 51.

(3) Davčni zavezanec iz 94. člena ZDDV-1, ki je identificiran za namene DDV le na podlagi četrtega odstavka 78. člena ZDDV-1, ker opravlja storitve, za katere je prejemnik storitev dolžan plačati DDV v drugi državi članici, v obrazcu DDV-O, poleg svojih podatkov iz davčnega registra, izpolni še polje 12.«.

39. člen

Drugi odstavek 156. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(2) Za davčnega zavezanca, ki se mu spremeni davčno obdobje koledarskega trimesečja v koledarski mesec, je prvo novo davčno obdobje tisti koledarski mesec, ki sledi zadnjemu mesecu koledarskega trimesečja.«.

Dodata se četrti in peti odstavek, ki se glasita:

»(4) Za osebo iz d) točke prvega odstavka 4. člena ZDDV-1, ki prejema storitve, za katere je dolžna plačati DDV v skladu s 3. točko prvega odstavka 76. člena ZDDV-1, je davčno obdobje koledarski mesec.

(5) Za davčnega zavezanca iz 94. člena ZDDV-1, ki je identificiran za namene DDV na podlagi četrtega odstavka 78. člena ZDDV-1, ker opravlja storitve, za katere je prejemnik dolžan plačati DDV v drugi državi članici, je davčno obdobje koledarski mesec.«.

40. člen

Prvi odstavek 159. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, mora v obrazcu RP-O izkazati podatke o dobavah blaga znotraj Skupnosti in podatke o opravljenih storitvah, za katere je prejemnik storitev dolžan plačati DDV v drugi državi članici, in podatke o popravkih za pretekla obdobja poročanja. Davčni zavezanec iz 94. člena ZDDV-1, ki je identificiran za namene DDV na podlagi četrtega odstavka 78. člena ZDDV-1, mora v obrazcu RP-O izkazati podatke o opravljenih storitvah, za katere je prejemnik storitev dolžan plačati DDV v drugi državi članici.«.

Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:

»(3) Davčni zavezanec iz prvega in zastopnik iz drugega odstavka, za obdobje poročanja ne predložita obrazca RP-O, če v obdobju poročanja ne nastane obveznost izpolnitve rekapitulacijskega poročila in ne obveznost izpolnitve popravkov za pretekla obdobja poročanja.«.

Dosedanji tretji in četrti odstavek, ki postaneta četrti in peti odstavek, se spremenita tako, da se glasita:

»(4) Vzorec obrazca RP-O je v Prilogi XII k temu pravilniku in je njegov sestavni del.

(5) Davčni zavezanec predloži obrazec RP-O preko sistema eDavki.«.

Dosedanji peti odstavek se črta.

41. člen

Za 159. členom se doda nov 159.a člen, ki se glasi:

»159.a člen

(Poročilo o dobavah blaga in storitev po 76.a členu ZDDV-1)

(1) Davčni zavezanec, ki opravlja dobave blaga in storitev po 76.a členu ZDDV-1, mora v obrazcu »Poročilo 76.a člen« izkazati podatke o dobavah blaga in storitev ter podatke o prejetih predplačilih, za katere je prejemnik dolžan plačati DDV za obdobje, za katerega se izpolnjuje poročilo in podatke o popravkih za pretekla obdobja.

(2) Vzorec obrazca »Poročilo 76.a člen« je v Prilogi XIII k temu pravilniku in je njegov sestavni del.

(3) Davčni zavezanec predloži obrazec »Poročilo 76.a člen« preko sistema eDavki.«.

42. člen

V 160. členu se besedilo v »117/06« nadomesti z besedilom »117/06, 10/08, 78/08, 125/08 in 20/09«.

43. člen

V sedmem odstavku 166. člena se v osmi alineji stopnja pavšalnega nadomestila »(4%)« nadomesti z »(8%)«.

44. člen

V prvem odstavku 173. člena se besedilo »74. člena ZDDV-1« nadomesti z besedilom »74. do 74.i člena ZDDV-1«.

V drugem odstavku se besedilo »74. člena ZDDV-1« nadomesti z besedilom »74.i člena ZDDV-1«.

45. člen

182. člen se črta.

46. člen

Priloga V (Zahtevek za vračilo DDV davčnemu zavezancu, ki nima sedeža v Sloveniji) se nadomesti z novo Prilogo V (Zahtevek za vračilo DDV davčnemu zavezancu, ki nima sedeža v Skupnosti), ki je sestavni del tega pravilnika.

Priloga VIII (Obrazec DDV-P2) se nadomesti z novo Prilogo VIII (Obrazec DDV-P2), ki je sestavni del tega pravilnika.

Priloga X (Obrazec DDV-O) se nadomesti z novo Prilogo X (Obrazec DDV-O), ki je sestavni del tega pravilnika.

Priloga XII (Obrazec RP-O) se nadomesti z novo Prilogo XII (Obrazec RP-O), ki je sestavni del tega pravilnika.

Priloga XIII (Struktura identifikacijskih številk za DDV v državah članicah, vključno z njihovimi kodami) se nadomesti z novo Prilogo XIII (Poročilo 76.a člen), ki je sestavni del tega pravilnika.

Priloga XVI (Obrazec DDV-OPN) se nadomesti z novo Prilogo XVI (Obrazec DDV-OPN), ki je sestavni del tega pravilnika.

Priloga XVII se črta.

PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

47. člen

(Prehodna določba)

Davčni zavezanec, ki je plačal predplačilo za storitev, za katero je pri davčnem zavezancu, ki je prejel predplačilo, v skladu s tretjim odstavkom 33. člena ZDDV-1, nastala obveznost obračuna DDV pred 1. januarjem 2010, storitev pa bo opravljena oziroma končana po 1. januarju 2010 in je po tem datumu ta storitev obdavčena pri prejemniku storitve, obračuna DDV od davčne osnove v višini razlike med zneskom opravljene storitve in neto zneskom predplačila.«.

48. člen

(Začetek veljavnosti)

Ta pravilnik začne veljati 1. januarja 2010.

Stalni izziv malega podjetja je optimalno delovanje, ki temelji na uravnovešanju denarnega toka. Tu je nekaj namigov za izboljšanje denarnega toka vašega podjetja:

1. Zaračunavajte pravočasno.
2. Naredite motivacijski plačilni model.
3. Izogibajte se kupcem, ki plačujejo počasi ali nikoli.
4. Uporabite kompezacije ali blagovne menjave namesto denarja.
5. Uravnotežite stanje skladišča.
6. Konsolidiraje dolgove.
7. Dajte darila in ne obroke.

Likvidnost je sposobnost spreminjanja nedenarnega premoženja v denarna sredstva,
stopnja likvidnosti pa je odvisna od časa in stroškov, ki so za to potrebni. Gre torej za
procesni vidik kakovosti neke premoženjske oblike, ki jo proučujemo dinamično, glede na
oddaljenost od najbolj likvidne oblike premoženja – denarja

Za vas smo prenovili spletne strani.
Sedaj je bolj pregledno in razdeljeno glede na poslovna področja podjetja.

Za nas so prenovili SMAKSoft.

Želite ustanoviti svoje podjetje, a ne veste, katera poslovna oblika je za vas in vaše poslovanje najbolj primerna?
Želite zvedeti kakšne je razlika med s.p. in d.o.o., ter kakšne davčne obremenitve so pri obeh oblikah?
Vas zanima kako se registrira s.p. ali ustanovi kapitalska družba?

In kaj lahko naredimo mi ?
- vam svetujemo pri izbiri pravnoorganizacijske oblike,
- vam uredimo registracijo samostojnega podjetnika,
- vam uredimo vse potrebno za ustanovitev kapitalske družbe,
- vam zagotovimo računovodsko podporo za vaše novo podjetje,
- vam poskrbimo za dodatne storitve, ki so potrebne za uspešno poslovanje.

Po občutljivosti lahko rečemo, da so banke najbolj na udaru v kriznih časih:

• Banke delujejo na principu pridobivanja poceni denarja (depoziti, tuje finančne institucije, obveznice), ki ga posojajo naprej (fizične in pravne osebe). Razlika v obrestni meri in stroških upravljanja jim prinaša zaslužek. Dana posojila želijo banke imeti zavarovana (osebno zavarovanje, nepremičnina, vrednostni papirji). Banke nadzorujejo centralna banke (v .si Banka Slovenije, v .eu ESCB in ECB). Občutljivi na: padec vrednosti njihovih komitentov in njihovega premoženja ter vrednosti njihovega zavarovanja.

• Finančni holdingi : Na podlagi sposojenega denarja (celo do 70% pasive) držijo investicije (kratkoročne in dolgoročne). Cilj je doseganje finančne koristi – kumulativen denarni tok, kapitalski donos. Občutljivi so na finančne krize in na padce vrednostnih papirjev javnih družb, ki jih imajo v svojem portfelju (Istrabenz).

• Poslovni holdingi : Sestavljanje holdingov je soustvarjanje poslovne sinegije. Občutljivi so na krize sektorjev/dejavnosti.

• Ostala podjetja. Občutljivi so na krize sektorjev/dejavnosti.

Povzetek po Leap2020: Slikovni prikaz vpliva krize na posamezne države.

Pred izvedbo vrednotenja po denarnem toku moramo podatke pripraviti tako, da se ujemajo z napovedmi in cilji podjetja.

Prilagajamo sledeče :

• Rast operativnih prihodkov
  
• Rast stroškov materiala in blaga.
  
• Stroški storitev
  
• Stroški dela
  
• Reinvesticije v stalna osnovna sredstva niso
• zmanjšanje kratkoročnih obveznosti do dobaviteljev.

IS	g T+1	g T+2	g T+3	g T+4	g T+5
Operating Revenue – Value
Operating Revenue – growth	3,00%	3,00%	3,00%	3,00%	3,00%
Operating Revenue – Prognosis – Abs. Num.
Operating Revenue – Prognosis %	3,00%	2,00%	2,00%	2,00%	2,00%
COGS – Value
COGS – growth	6,09%	3,00%	3,00%	3,00%	3,00%
COGS / OR	4,43%	4,47%	4,52%	4,56%	4,61%
COGS – Prognosis – Abs. Num.
COGS / OR – Prognosis – %growth	3,00%	3,00%	3,00%	3,00%	3,00%
COSMMf – Value	0	0	0	0	0
COGMMf – Prognosis – Abs. Num.
COSMMf – Prognosis – %growth	0,00%	0,00%	0,00%	0,00%	0,00%
COSMMv – Value
COSMMv / OR	17,93%	17,93%	17,93%	17,93%	17,93%
COGMMv – Prognosis – Abs. Num.
COSMMv / OR – Prognosis – %growth	19,00%	2,00%	2,00%	2,00%	2,00%
Labour Costs – Value
Labour Costs / OR	63,07%	63,07%	63,07%	63,07%	63,07%
Labour Costs – Prognosis – Abs. Num.
Labour Costs / OR – Prognosis – %growth	0,00%	2,00%	2,00%	2,00%	2,00%
Other Labour Costs – Valu
Other Labour Costs / OR	0,00%	0,00%	0,00%	0,00%	0,00%
Labour Costs – Prognosis – Abs. Num.
Other Labour Costs / OR – Prognosis	0,00%	0,00%	0,00%	0,00%	0,00%
Depreciation & Amortization – Value
Depreciation & Amortization – Abs. Num.
Depreciation & Amortization – Prognosis	-20,00%	-90,00%	-20,00%	-20,00%	-20,00%
Other Operating Costs – Value	0	0	0	0	0
Other Operating Costs – Prognosis	0,00%	0,00%	0,00%	0,00%	0,00%
‘Financial Revenue – Value	0	0	0	0	0
Financial Revenue – Prognosis	0,00%	0,00%	0,00%	0,00%	0,00%
‘Interest Exp. and Other Fin. Exp. – Value
Interest Exp. and Other Fin. Exp. – Prognosis	-20,00%	-20,00%	-20,00%	-20,00%	-20,00%
‘Extraordinary P/L – Value
Extraordinary P/L – Prognosis	0,00%	0,00%	0,00%	0,00%	0,00%
‘Tax – Value
Tax – Prognosis	6,00%	19,00%	12,00%	17,00%	7,00%
EBT
EBITDA / OR	14,573%	14,529%	14,485%	14,441%	14,396%

Za diskontno stopnjo se uporablja tehtano povprečno ceno investiranega kapitala (WACC).

Za uspešno poslovodenje podjetja in oceno vrednosti podjetja je zelo pomembno, da poslovodstvo pozna raven tveganja in pričakovane donose investitorjev. Zato je prvi korak pri ugotavljanju vrednosti podjetja izračun stroškov investiranega kapitala oziroma izračun stroškov vseh virov financiranja.

Pričakovani donos vseh investitorjev v modelu ekonomskega dobička je tehtana povprečna cena investiranega kapitala. To je ob dani ravni tveganja pričakovani donos vseh, ki so investirali v podjetje in za podjetje pomeni strošek vseh virov financiranja. Kakršenkoli dobiček, ki je večji od tega stroška, pomeni ekonomski dobiček oziroma povečanje vrednosti.

Pri izračunu tega stroška so upoštevane vse vrste virov financiranja, ki so jih zagotovili investitorji (prednostni in navadni deleži oziroma delnice, kratkoročni in dolgovi, izdane obveznice, dolgoročni poslovni in finančni najemi). Vsaka kategorija ima drugačen pričakovani donos in torej pomeni drugačen strošek za podjetje. S ponderiranjem izračunamo povprečje z upoštevanjem višine posamezne kategorije virov v vseh virih financiranja.

Ugotovitev stroška za dolgovani kapital je sorazmerno enostavna, nekoliko več problemov pa v naših razmerah še vedno nerazvitega trga kapitala s kratko zgodovino povzroča ugotavljanje cene lastniškega kapitala. Investitorji navadnega lastniškega kapitala prevzemajo največje tveganje, zato je tudi pričakovani donos teh investitorjev praviloma višji od pričakovanega donosa ostalih investitorjev (npr. posojilodajalcev).

Donosnost lastniškega kapitala je večja od donosnosti netveganih naložb (državni vrednostni papirji) za dolgoročno tržno premijo, ki odraža povprečno višino tveganja lastniških naložb v podjetja nad netveganimi naložbami. Pri tem je za posamezno podjetje potrebno upoštevati tudi finančno tveganje, ki se odraža s finančnim vzvodjem (razmerjem med dolgovi in trajnim kapitalom). Za ugotovitev stroškov lastniškega kapitala uporabimo podatke primerljivih podjetij.

Na vsak vir financiranja oziroma na vsako kategorijo investiranega kapitala moramo gledati z vidika vlagatelja, zato je za izračun uteži za posamezno vrsto virov financiranja potrebno upoštevati njihovo tržno vrednost.

WACC = R_d(1-T_c) D/V+ R_e E/V

Kjer je :

Rd – Strošek vira financiranja – dolžniški kapital pred obdavčitvijo

Tc – Davčna stopnja

D/V – Delež dolžniškega kapitala v celotnem kapitalu

Re – Strošek vira financiranja – lastniški kapital

E/V – Delež lastniškega kapitala v celotnem kapitalu

R_e = R_f + b_e [R_m - R_f]

Kjer je :

Rf – netvegana stopnja donosnosti (državne obveznice)

b_e – Beta oziroma sistematično tveganje delnice na trgu

(Rm – Rf) – pričakovana tržna premija za tveganje

Pri likvidaciji vrednosti se pregleda vsa sredstva in obveznosti, ki jih ima podjetje v svojih knjigah.

Osnovna predpostavka je da se sredstva ‘znebijo’ oziroma odprodajo in pokrijejo nastale obveznosti (po pogajanjih).

Tako se pride do faktorjev (diskontov oziroma premij) na posameznih postavkah bilanc stanja.

Ti faktorji se pomnožijo z knjigovodskimi vrednostmi, od ‘prodanih’ sredstev odštejemo ‘izpogajane obveznosti, odštejemo še ostale stroške likvidacije (odpravnine, postopki) in dobimopreostalo vrednost podjetja – likvidacijsko vrednost.

Ta metoda je najprimernejša za vrednotenje – holdingov, skladov oziroma podjetij katerih dejavnost se ne odraža preko izkaza uspeha pač pa preko naložb. sicer se uporablja za oceno v primeru zaključka poslovanja podjetja.

Adjusted Book Value Method – Liquidation
	Premija (+) / Discount (-)	Factor
Total Assets
Fixed Assets
Intangible Assets	+	0,00%
Tangible Assets
Real Estates	+	105,00%
Equipment and other TA	-	10,00%
LT Financial Assets and reval. TA	+	0,00%
Current Assets
Inventory	-	5,00%
LT Account Receivable (LT A/R)	-	20,00%
ST Account Receivable (ST A/R)	-	1,00%
ST Financial Assets	-	100,00%
Cash and Equivalence	+	0,00%
Prepaid Exp. & Accrued Rev.	-	0,00%
Off Balance Sheet Assets	-	100,00%
Total Liabilities
Capital
Paid in Capital
Capital Reservations
Revaluation of Capital
P/L from Previous Years
P/L – Earnings
LT Reservations	-	10,00%
LT Liabilities	+	1,00%
ST Liabilities
ST Liabilities from Operations (ST A/P)	+	1,00%
ST Liabilities from Financing	-	100,00%
Deferred Rev. & Accrued Costs	-	0,00%
Off Balance Sheet Liabilities	-	100,00%
Costs of Labour	-	30,00%
Costs of Liquidation (Forced/Normal)	-	3,00%