Ste že slišali za gospodarsko krizo, ki je ne čuti večina prebivalcev?
Moram priznati, da sem že slišal zanjo, a nisem verjel, da obstaja.
Po globokem razmišljanju sem prišel do sledečega zaključka:
- Imamo vlado, ki že nekaj časa ‘tehtno’ razmišilja o protikriznih ukrepih in ne pride do jasnih in enostavnih zaključkov:
- povečujejo primankljaj. Javna uprava ne zna nehati trošiti in dela kot prej. Imajo preveč zaposlenih. Ti imajo stalno plačo, stabilnost pri preživetju in kot trdijo za krizo niso krivi. O, pa še kako so krivi. Ti ljudje v življenju ne tvegajo, ne ustvarjajo – samo trošijo. Torej oni so tisti, ki trdijo, da ni krize.
- ne varčuje,
- za kratkoročne ukrepe si sposoja denar (vsak brez perspektive si sposodi, da bi živel bolje-ne da bi razmišljal o možnosti vrnite). Celo, da posodimo drugim si sposojamo. Napaka, ki ji ni primera. Le presežke lahko posojaš in še to preverjenem kreditojemalcu. Približno tako kot, da bi si sposodil zato, da bi kupil delnice dobrega podjetja in čakal, da vrednost podjetja zraste????
- deli nepovratna sredstva podjetjem, ki nimajo perspektive (so nekonkurenčna) ali/in dejansko ne potrebujejo. In zakaj taka podjetja sprejmejo subvencije? Ker je brezplačna in ker državni uradniki pišejo razpise na ‘star’ način (iste procedure, isti prijatelji). Izvajajo razpise po določenih kriterijih samo, da ne bi bila odgovorna za svoja dejanja (drugače rečejo, da niso bila na izobraževanju, ali pa nimajo jasnih navodil, ali pa celo niso kompetentni).
- rešuje ‘kvazi’ velika populistična podjetja, saj veste zaradi potrebnega PR. Mura – še zmeraj Lohn posel, brez dolgoročnosti.
- mala podjetja zanemarja, ker so nepomembna in vedno ubogajo.
- —> prilagoditveni ciklus je normalno eno leto. Toda to pri nas traja že tretje leto. Rezultata ni. A čutim, da bo s časoma povečala obdavčitve.
- Pahorjev semafor je usmerjen na izvrševanje nalog – prejemanje zakonov. Vse lepo in prav, toda ali so ti zakoni res dobri? Ne. Marsikateri so zelo slabi. A Pahorjev cilj bo dosežen – prejel bo tudi neumne zakone v roku in mandatu in naredil novo škodo, ki jo bodo popravljali še nekaj let za njim.
Vsaka kritika mora imeti tudi predloge. Tu jih nizam:
- imeti jasno vizijo – vedeti kaj bi želel imeti. Konkurenčno okolje, socialno državo, blagostanje, Vse ne moreš imeti naenkrat. Jasno je kaj je generator vsega – razvito gospodarstvo ( in ne vzdržno socialo, socialno pomoč ali celo medgeneracijska solidarnost).
- imeti strategijo – vedeti kaj narediti. Postaviti kompetentne ljudi na prava mesta. Npr. CFO vlade naj ne bo večni analitik javnih financ pač pa operativec (taktik, ki mu naj bo jasna strategija). Ne postavljati ‘univerzitetne’ ljudi na ključna mesta in ne večne parazite (zaposlence/plačance iz davkoplačevalskega denarja). Oni so celo delovno obdobje trošili in ne generirali denar. Kruto a resno. Ko je podjetje v krizi so prodajalci bistveni del reševanja.
- postaviti jasne taktike
- npr. omogočiti takojšnje odpuščanje državnih uslužbencev. S tem bi lahko državni aparat izbiral po kvaliteti kadrov in ne ohranjal neprilagodljive.
- ukinitev sidikatov. V času krize so najbolj nepotrebni centri moči. Dodatni zaviralci, ki so lahko kontrolirani
- ministrstva naj se naučijo uporabljati prioritete. S pravo selekcijo projektov po prioritetah. Ne pa podaritev denarja za Storžice, kot plačilo za protiusluge.
- zmanjšanje davčnega bremena podjetjem (generatorjem denarja in s tem davkov – direktno DDPOP, DDV ter indirektno preko obdavčive OD)
Na koncu vedno je tako, da riba smrdi pri glavi. Ponavadi je tam najpreje pospraviti!
To je moje lastno mnenje- Mnenje mag. Dejan Kocbeka
