ABFin d.o.o.

Posts Tagged ‘Finančno prestrukturiranje / Financial Restructuring’

Likvidnost je sposobnost spreminjanja nedenarnega premoženja v denarna sredstva,
stopnja likvidnosti pa je odvisna od časa in stroškov, ki so za to potrebni. Gre torej za
procesni vidik kakovosti neke premoženjske oblike, ki jo proučujemo dinamično, glede na
oddaljenost od najbolj likvidne oblike premoženja – denarja

1. Pod kakšnimi pogoji se lahko izključi prednostna pravica do nakupa novih delnic?
2. Kaj lahko napravi NS, če član uprave nepreklicno odstopi?
3. Katera poročila sestavljajo letno poročilo?
4. Na kakšen način lahko d.d. poveča osnovi kapital?
5. Kdo lahko predlaga stečaj d.d.?
6. Kaj nam pokaže bilanca stanja?
7. Kako ocenimo poslovno uspešnost družbe?
8. Kako so v Sloveniji urejeni koncerni?
9. Kaj je koncept »učeče se organizacije«?
10. Kakšna načela vsebuje Etični kodeks?
11. Kakšna je porazdelitev odgovornosti med upravo, NS in revizorjem?
12. Kakšna je vloga NS pri sprejemu investicije v tujini?
13. Kako se meri družbena odgovornost?
14. Pojasnite teorijo deležnikov?
15. Kakšne so glavne naloge revizijske komisije?
16. Kako se vrednotijo kapitalske naložbe?
17. Razlika med enotirnim in dvotirnim sistemom upravljanja.
18. Kako se v postopku ustanovitve oblikujejo organi d.d.?
19. Kakšne so sankcije za kršitve etičnega kodeksa?
20. Kako izgleda strateški načrt?
21. Kakšen pomen imajo izvenbilančne obveznosti?
22. Kako ZFPPIPP definira solventnost?
23. Kakšna je razlika med članom NS in neizvršnim članov UO?
24. Kaj je to univerzalno pravno nasledstvo?
25. Kakšen je postopek statusno prevzemnega preoblikovanja gospodarske družbe?
26. Kakšne so razlike med d.d. holdingom in koncernom?
27. Kaj je »cena kapitala«?
28. Kakšno vlogo ima ustanovitelj v javnih podjetjih?
29. Kakšna je vsebina Etičnega kodeksa ZČNS?
30. Kdaj lahko NS odpokliče upravo?
31. Kdo lahko odpokliče člane NS?
32. Pojasnite situacijo ko ima družba visok dobiček, a je nelikvidna.
33. Kaj nam pokaže izkaz denarnega toka?
34. Kaj je dokapitalizacija?
35. Kako so urejena razmerja med povezanimi družbami?
36. Opišite način upravljanja v d.d.
37. Kakšne so oblike kapitalskih družb poznamo in kakšne so njihove statusne značilnosti?
38. Kakšne kategorije dobička poznamo?
39. Kakšen je postopek sprejema letnega poročila in kdo odloča o uporabi in delitvi bilančnega dobička?
40. Kakšen je pravno statusni položaj javnega podjetja v obliki d.d. in d.o.o.?
41. Kakšna poročila mora uprava pošiljati NS?
42. Kakšno vlogo ima dajanje soglasij s strani NS k poslom uprave?
43. Kaj je intelektualni kapital?
44. Opišite nekaj primerov internih kontrol!
45. Kakšna je vsebinska razlika med eksterno in interno revizijo v družbi?
46. Kakšna je vloga častnega razsodišča ZČNS?
47. Kaj je solventnost?
48. Kdaj so transferne cene lahko problematične?
49. Kako je z odgovornostjo obvladujoče družbe za obveznosti odvisne družbe?
50. Kaj je korporacijska kultura?
51. Kaj pomeni neodvisnost nadzornikov?
52. Kaj je konsolidacija?
53. Kaj so lahko neopredmetena sredstva?
54. Kakšna je priporočena struktura virov sredstev v d.d.?
55. Lahko delničar daje obvezna navodila upravi družbe?
56. Kaj je poslovna etika in kaj poslovna morala?
57. Kaj je delnica?
58. Kakšne so bistvene razlike med poslovno in davčno bilanco?
59. Novosti zakona o prevzemih!
60. Kaj je bistvena razlika med konsolidiranimi in navadnimi računovodskimi izkazi?
61. Kako je z odgovornostjo članov NS po ZGD in ZFPPIPP?
62. Kaj je naloga stečajnega upravitelja, če je stečajna masa majhna kako jo lahko povečamo?
63. Kako so urejeni managerski prevzemi v Sloveniji?
64. Nadzorna funkcija managementa in zaposlenih.
65. Kako je urejeno komuniciranje med NS in upravo?
66. Kakšna je funkcija predsednika NS?
67. Pojasnite svetovalno vlogo NS?
68. Pojasnite možnosti pridobitve lastninskih delnic v d.d.?
69. Kaj je good will in bad will?
70. Razlika med dejanskim in pogodbenim koncernom?

Razlogi za finančno krizo v ZDA
1: Velika rast (boom) v ZDA, ki je financirana s tujim denarjem.
2: Tuji investitorji so raje vlagali v investicije z nizko stopnjo tveganja. Domači akterji so vlagali v rizične investicije.
3: Danes, četudi je situacija slaba, tuji investitorji so še vedno investitorji, le da so direktno ali indirektno vpleteni v rizične investicije.
4: Nacionalni bančni sistem težje rešuje krizo zaradi tujih investitorjev.
5: Reševanje bančne krize z tujimi investitorji se lahko odvije v treh smereh – izdaja jamstev za banke, bankrot bank ali nacionalizacija bank.

Za diskontno stopnjo se uporablja tehtano povprečno ceno investiranega kapitala (WACC).

Za uspešno poslovodenje podjetja in oceno vrednosti podjetja je zelo pomembno, da poslovodstvo pozna raven tveganja in pričakovane donose investitorjev. Zato je prvi korak pri ugotavljanju vrednosti podjetja izračun stroškov investiranega kapitala oziroma izračun stroškov vseh virov financiranja.

Pričakovani donos vseh investitorjev v modelu ekonomskega dobička je tehtana povprečna cena investiranega kapitala. To je ob dani ravni tveganja pričakovani donos vseh, ki so investirali v podjetje in za podjetje pomeni strošek vseh virov financiranja. Kakršenkoli dobiček, ki je večji od tega stroška, pomeni ekonomski dobiček oziroma povečanje vrednosti.

Pri izračunu tega stroška so upoštevane vse vrste virov financiranja, ki so jih zagotovili investitorji (prednostni in navadni deleži oziroma delnice, kratkoročni in dolgovi, izdane obveznice, dolgoročni poslovni in finančni najemi). Vsaka kategorija ima drugačen pričakovani donos in torej pomeni drugačen strošek za podjetje. S ponderiranjem izračunamo povprečje z upoštevanjem višine posamezne kategorije virov v vseh virih financiranja.

Ugotovitev stroška za dolgovani kapital je sorazmerno enostavna, nekoliko več problemov pa v naših razmerah še vedno nerazvitega trga kapitala s kratko zgodovino povzroča ugotavljanje cene lastniškega kapitala. Investitorji navadnega lastniškega kapitala prevzemajo največje tveganje, zato je tudi pričakovani donos teh investitorjev praviloma višji od pričakovanega donosa ostalih investitorjev (npr. posojilodajalcev).

Donosnost lastniškega kapitala je večja od donosnosti netveganih naložb (državni vrednostni papirji) za dolgoročno tržno premijo, ki odraža povprečno višino tveganja lastniških naložb v podjetja nad netveganimi naložbami. Pri tem je za posamezno podjetje potrebno upoštevati tudi finančno tveganje, ki se odraža s finančnim vzvodjem (razmerjem med dolgovi in trajnim kapitalom). Za ugotovitev stroškov lastniškega kapitala uporabimo podatke primerljivih podjetij.

Na vsak vir financiranja oziroma na vsako kategorijo investiranega kapitala moramo gledati z vidika vlagatelja, zato je za izračun uteži za posamezno vrsto virov financiranja potrebno upoštevati njihovo tržno vrednost.

WACC = R_d(1-T_c) D/V+ R_e E/V

Kjer je :

Rd – Strošek vira financiranja – dolžniški kapital pred obdavčitvijo

Tc – Davčna stopnja

D/V – Delež dolžniškega kapitala v celotnem kapitalu

Re – Strošek vira financiranja – lastniški kapital

E/V – Delež lastniškega kapitala v celotnem kapitalu

R_e = R_f + b_e [R_m - R_f]

Kjer je :

Rf – netvegana stopnja donosnosti (državne obveznice)

b_e – Beta oziroma sistematično tveganje delnice na trgu

(Rm – Rf) – pričakovana tržna premija za tveganje

Podjetja oziroma vodstvo podjetij se mora pravilno in predvsem pripraviti na poslabšane okoliščine poslovanja, ki jih prinaša finančna kriza. Odzovanje oziroma reagiranje na krizo, ko je kriza že tu, je prepozno.

Kriza pa se kaže predvsem v zaostritvi bančnih pogojev za pridobitev novih virov financiranja ter v veliki negotovosti. Podjetja lahko občutijo upadanje gospodarske rasti na trgu.

Mala in srednja podjetja morajo izkoristiti svoje potenciale fleksibilnosti. Podjetja, ki čakajo na “uradno objavo recesije” in bodo šele nato začela razmišljati o ukrepih ter če ne bodo imela pravega vodje, ki mu bodo ljudje zaupali, bodo doživela negativne posledice že kratkoročno.

Podobno velja tudi za podjetja, ki ne bodo izkoristila svojega glavnega potenciala – fleksibilnosti.

Recesija bo udarila predvsem velika podjetja, ki so manj fleksibilna in kjer sprejemanje odločitev poteka prepočasi.

Rezerve so v načinu organizacije, delovnih procesih, neizkoriščenih potencialih ljudi, outsourcingu, poslovnih povezavah z dobavitelji, kupci, razvojnimi institucijami in nebančnimi institucijami ter v tako imenovanih alternativnih virih financiranja in v davčni optimizaciji poslovanja.

Pri klasičnem zunanjem viru financiranja – bankah mora podjetje preveriti, kako lahko na banko računa v času recesije in v kakšnem obsegu, torej do katere meje.

Podjetje bo moralo iskati alternativne vire financiranja z naravno selekcijo projektov, z optimizacijo poslovanja in z zmanjšanjem potrebe po virih za redno delovanje. Podjetja naj presodijo, kaj delati znotraj njih in kaj prenesti drugam, na primer v outsourcing podpornih aktivnosti in celo nekaterih temeljnih dejavnosti. Iskati je treba nove vire – tudi in predvsem – s partnerskim povezovanjem in izkoriščanjem finančnih potencialov svojih poslovnih partnerjev, z maksimalno osredotočenostjo na pridobivanje subvencij za svoje delovanje in davčno optimizacijo poslovanja.

Podjetja bodo morala še bolj skrbno izvajati kratkoročne planske procese zagotavljanja likvidnosti ter ustrezno oceniti potrebo po primarni in sekundarni likvidnostni rezervi, vendar brez dolgoročne vizije, ciljev in s tem odgovorov, kako vzdrževati svojo plačilno sposobnost oziroma solventnost, preprosto ne gre. Eno gre torej z drugim. Podjetja bodo prav tako morala stalno presojati realnost svojega načrtovanja in se sproti prilagajati z ukrepi.

Deset nasvetov za pravočasno ukrepanje

1. Pogovor s svojo banko – preverite kako lahko računate na banko.
2. Nadgradite poslovna partnerstva tako, da postanete skupaj močnejši v poslovnem okolju. (win-win koncept)
3. Optimizirajte poslovne procese.
4. Odločite se, katere dele dejavnosti lahko in morate postaviti iz podjetja in kaj smete delajte sami – po načelu konkurenčne prednosti.
5. Poiščite glavne gonilnike v svojem podjetju.
6. Preverite poslovno strategijo in jo prilagodite novim razmeram v vaši družbi in v panogi.
7. Vodstvo se ne sme ukvarjati s seboj, ampak se mora posvetiti podjetju in dolgoročnim ciljem.
8. Razvijajte svoje konkurenčne in kompetenčne prednosti na trgu, povezujte se z institucijami znanja, poskušajte pridobiti subvencije za svoje projekte.
9. Uporabite notranje premoženjske rezerve in maksimalno davčno optimizirajte poslovanje.
10. Preživetje v recesiji je enako preživetju v naravi – hranijo, rastejo in razvijajo se samo najboljši.

V finančnem smislu pomeni usmerite se na preglede natančneje finančno načrtovanje, denarnih tokovov po posameznih dejavnostih v podjetu, finančne simulacije outsourcinga, notranje vrednotenje podjetja, EVA usmeritev, finančno prestukturiranje virov financiranja ipd.

ANSWER: Operational restructuring is based on business reorientation, ownership consolidation and/or solving pre-crisis or even crisis situation of business. Financial restructuring is based on optimization sources of funding and optimization of assets mostly when the company is already in crisis.