ABFin d.o.o.

Posts Tagged ‘upravni odbor’

Vse formalnosti v zvezi z odprtjem knjige sklepov družbe z enim družbenikom se uredijo pri notarju. Storitev omogoča notarjem vzpostavitev fizične ali elektronsko overjene knjige sklepov, ki je shranjena v centralnem sistemu. Poleg tega je družbenikom ali poslovodjem družbe z enim družbenikom omogočeno učinkovito in varno vpisovanje sklepov v elektronsko knjigo sklepov ne glede na čas in prostor ter enostaven in učinkovit pregled nad vpisanimi sklepi. Rešitev omogoča prihranke pri porabljenem času notarjev in tudi Notarske zbornice Slovenije pri preverjanju obstoja knjige sklepov. S tem je omogočeno centralno preverjanje obstoja knjige, kar vzpostavlja izredno učinkovit nadzor nad vsemi knjigami sklepov, ne glede na njihovo nahajališče ali vrsto medija.

V skladu s Pravilnikom o overitvi in vodenju knjige sklepov družbe z enim družbenikom notar opravi overitev na zahtevo stranke, ki je edini družbenik, poslovodja ali prokurist družbe, lahko pa tudi pooblaščenec teh oseb, ki se izkaže s pooblastilom, na katerem je podpis edinega družbenika oziroma poslovodje ali prokurista notarsko overjen.

Z osebnim obiskom notarja, po pošti ali po elektronski poti sporočijo notarju vse potrebne podatke.

Notar overi knjigo sklepov družbe z enim družbenikom na podlagi prvega odstavka 526. člena Zakona o gospodarskih družbah. Zahteva za overitev knjige sklepov mora biti na podlagi prvega odstavka 526. člena zakona podana pred vpisom družbe v sodni register.

Družbenik vpisuje sklepe o vprašanjih iz 505. člena zakona o gospodarskih v knjigo sklepov, neposredno po njihovem sprejetju. Če se knjiga sklepov vodi v fizični obliki, se sklepi vpisujejo na vsako stran knjige sklepov po časovnem zaporedju sprejema posameznega sklepa. Vpis mora vsebovati datum sprejema sklepa in vsebino sklepa. Če se knjiga sklepov vodi v elektronski obliki, se sklepi s pomočjo varnega elektronskega podpisa, overjenega s kvalificiranim potrdilom vpisujejo v dokumentno bazo na strežniku.

Notarska zbornica Slovenije, v posebni elektronski dokumentni bazi, vodi seznam overitev knjig sklepov družb. Seznam vsebuje naslednje podatke: firmo in skrajšano firmo družbe, priimek in ime notarja, ki je overil knjigo sklepov, zaporedno številko v splošnem vpisniku (SV), v katerega je vpisano notarsko potrdilo, datum izdaje notarskega potrdila, matično številko družbe, datum vnosa v seznam, zaporedno številko vnosa v seznam, obliko knjige sklepov (elektronska ali fizična).

Pred overitvijo knjige sklepov družbe mora notar z vpogledom v seznam preveriti ali je knjiga sklepov te družbe že vpisana v seznam. Obrazec knjige sklepov v fizični obliki založi Notarska zbornica Slovenije. Format knjige sklepov je A4. Sestavljena je iz najmanj petdesetih listov na katerih je znak Notarske zbornice Slovenije. Strani so označene z zaporednimi številkami. Listi knjige sklepov so prešiti z vrvico, oba konca vrvice pa sta pritrjena in zavarovana z nalepko, ki je določena v pravilniku o standardih notarskih listin. Notar overi knjigo sklepov v fizični obliki tako, da na zadnji strani vpiše notarsko potrdilo, določeno v 8. členu Pravilnika.

Dokumentna baza za vodenje knjig sklepov v elektronski obliki je organizirana tako, da je mogoč vnos sklepov za vsako družbo z enim družbenikom posebej. V tako oblikovano elektronsko knjigo sklepov lahko družba zaporedoma vpisuje nove sklepe, bere in izpisuje že vpisane sklepe, ne more pa brisati ali spreminjati sklepov in drugih podatkov iz te knjige. Oseba, ki dostopa do elektronske knjige sklepov, se mora identificirati z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. Notar overi knjigo sklepov v elektronski obliki tako, da s pomočjo svojega varnega elektronskega podpisa, overjenega s kvalificiranim potrdilom, v dokumentni bazi vzpostavi novo elektronsko knjigo sklepov, družbo pa napoti, da pridobi varen elektronski podpis, overjen s kvalificiranim potrdilom, če ga še nima.

Več na portalu e uprave.

Vir: e uprava

Podjetja oziroma vodstvo podjetij se mora pravilno in predvsem pripraviti na poslabšane okoliščine poslovanja, ki jih prinaša finančna kriza. Odzovanje oziroma reagiranje na krizo, ko je kriza že tu, je prepozno.

Kriza pa se kaže predvsem v zaostritvi bančnih pogojev za pridobitev novih virov financiranja ter v veliki negotovosti. Podjetja lahko občutijo upadanje gospodarske rasti na trgu.

Mala in srednja podjetja morajo izkoristiti svoje potenciale fleksibilnosti. Podjetja, ki čakajo na “uradno objavo recesije” in bodo šele nato začela razmišljati o ukrepih ter če ne bodo imela pravega vodje, ki mu bodo ljudje zaupali, bodo doživela negativne posledice že kratkoročno.

Podobno velja tudi za podjetja, ki ne bodo izkoristila svojega glavnega potenciala – fleksibilnosti.

Recesija bo udarila predvsem velika podjetja, ki so manj fleksibilna in kjer sprejemanje odločitev poteka prepočasi.

Rezerve so v načinu organizacije, delovnih procesih, neizkoriščenih potencialih ljudi, outsourcingu, poslovnih povezavah z dobavitelji, kupci, razvojnimi institucijami in nebančnimi institucijami ter v tako imenovanih alternativnih virih financiranja in v davčni optimizaciji poslovanja.

Pri klasičnem zunanjem viru financiranja – bankah mora podjetje preveriti, kako lahko na banko računa v času recesije in v kakšnem obsegu, torej do katere meje.

Podjetje bo moralo iskati alternativne vire financiranja z naravno selekcijo projektov, z optimizacijo poslovanja in z zmanjšanjem potrebe po virih za redno delovanje. Podjetja naj presodijo, kaj delati znotraj njih in kaj prenesti drugam, na primer v outsourcing podpornih aktivnosti in celo nekaterih temeljnih dejavnosti. Iskati je treba nove vire – tudi in predvsem – s partnerskim povezovanjem in izkoriščanjem finančnih potencialov svojih poslovnih partnerjev, z maksimalno osredotočenostjo na pridobivanje subvencij za svoje delovanje in davčno optimizacijo poslovanja.

Podjetja bodo morala še bolj skrbno izvajati kratkoročne planske procese zagotavljanja likvidnosti ter ustrezno oceniti potrebo po primarni in sekundarni likvidnostni rezervi, vendar brez dolgoročne vizije, ciljev in s tem odgovorov, kako vzdrževati svojo plačilno sposobnost oziroma solventnost, preprosto ne gre. Eno gre torej z drugim. Podjetja bodo prav tako morala stalno presojati realnost svojega načrtovanja in se sproti prilagajati z ukrepi.

Deset nasvetov za pravočasno ukrepanje

1. Pogovor s svojo banko – preverite kako lahko računate na banko.
2. Nadgradite poslovna partnerstva tako, da postanete skupaj močnejši v poslovnem okolju. (win-win koncept)
3. Optimizirajte poslovne procese.
4. Odločite se, katere dele dejavnosti lahko in morate postaviti iz podjetja in kaj smete delajte sami – po načelu konkurenčne prednosti.
5. Poiščite glavne gonilnike v svojem podjetju.
6. Preverite poslovno strategijo in jo prilagodite novim razmeram v vaši družbi in v panogi.
7. Vodstvo se ne sme ukvarjati s seboj, ampak se mora posvetiti podjetju in dolgoročnim ciljem.
8. Razvijajte svoje konkurenčne in kompetenčne prednosti na trgu, povezujte se z institucijami znanja, poskušajte pridobiti subvencije za svoje projekte.
9. Uporabite notranje premoženjske rezerve in maksimalno davčno optimizirajte poslovanje.
10. Preživetje v recesiji je enako preživetju v naravi – hranijo, rastejo in razvijajo se samo najboljši.

V finančnem smislu pomeni usmerite se na preglede natančneje finančno načrtovanje, denarnih tokovov po posameznih dejavnostih v podjetu, finančne simulacije outsourcinga, notranje vrednotenje podjetja, EVA usmeritev, finančno prestukturiranje virov financiranja ipd.

Uradna funkcija upravnega odbora (dalje UO) je upravljanje podjetja skupaj ali brez izvršilne funkcije in zastopa izključno interes podjetja. Člane UO postavlja nadzorni odbor (dalje NO).

Pri svojem delu se srečujejo z časovno problematiko kar pomeni, da morajo v najkrajšem času razbrati najnujneše podatke, ki jim predočijo ekspertne skupine (dalje ES) in njihovi svetovalci. Iz tega morajo razbrati koristno informacijo, da lahko pravilno odločajo.

Njihovo delo zaobsega:

• najemanje izvršnikov (sklepanje pogodb z njimi, določitev pogojev in ciljev)
• dopolnjevanje poslovnega načrta (kratkoročni in dolgoročni načrti)
• stalni pregled poslovanja
  • finance – izkaz uspeha, denarni tok, bilanca stanja,
  • investicije/dezinvesticije,
  • prodaja – doseganje RVC,
  • marketing,
  • raziskave in razvoj,
  • proizvodnja, ipd.
• obravnavanje splošnih in izrednih dogodkov poslovanja (spremembe regulative, krize, ipd.)
• odločanje o poslovnih odločitvah, ki so v kompetencah UO.

Kaj dejansko potrebujejo člani UO

Jasne, razumljive in nedvoumne preglede poslovanja.

Uradna funkcija nadzornega odbora (dalje NO) je nadzor upravnega
odbora (dalje UO) in zastopa interes podjetja. Člane NO postavlja
skupščina delničarjev glede na volilno pravico. Večji lastniki
postavljajo v svoje zastopnike v NO s ciljem, da nadzirajo
poslovanje podjetja preko UO.

Pri svojem delu se srečujejo z množico podatkov, ki jim predočijo
UO in njihovi svetovalci. Iz tega morajo razbrati koristno
informacijo, da lahko pravilno odločajo.

Njihovo delo zaobsega:

• najemanje UO (sklepanje pogodb z njimi, določitev pogojev in
  ciljev)
• dopolnjevanje in sprejemanje poslovnega načrta (kratkoročni
  in dolgoročni načrti)
• mesečni/kvartalni pregled poslovanja
  • finance – izkaz uspeha, denarni tok, bilanca stanja,
  • investicije/dezinvesticije,
  • prodaja – doseganje RVC,
  • marketing,
  • raziskave in razvoj,
  • proizvodnja, ipd.
• obravnavanje splošnih in izrednih dogodkov poslovanja (spremembe
  regulative, krize, ipd.)
• odločanje o poslovnih odločitvah, ki presegajo kompetence
  UO.
• poroča in odgovarja Skupščini
  • potrjevanje letnega poročila (in revizijska poročila) kot
    javnega dokumenta za delničarje.
  • priprave in sklici skupščin.

Kaj dejansko potrebujejo člani NO

Jasne, razumljive in nedvoumne postopke in preglede poslovanja.
Ponujamo vam:

• Agendo NO.
• Zapisnike sestankov/kolegijev s sklepi.
• Vzorce finančnih poročil.