ABFin d.o.o.

Posts Tagged ‘kriza’

Ste že slišali za gospodarsko krizo, ki je ne čuti večina prebivalcev?
Moram priznati, da sem že slišal zanjo, a nisem verjel, da obstaja.

Po globokem razmišljanju sem prišel do sledečega zaključka:

• Imamo vlado, ki že nekaj časa ‘tehtno’ razmišilja o protikriznih ukrepih in ne pride do jasnih in enostavnih zaključkov:
  • povečujejo primankljaj. Javna uprava ne zna nehati trošiti in dela kot prej. Imajo preveč zaposlenih. Ti imajo stalno plačo, stabilnost pri preživetju in kot trdijo za krizo niso krivi. O, pa še kako so krivi. Ti ljudje v življenju ne tvegajo, ne ustvarjajo – samo trošijo. Torej oni so tisti, ki trdijo, da ni krize.
  • ne varčuje,
  • za kratkoročne ukrepe si sposoja denar (vsak brez perspektive si sposodi, da bi živel bolje-ne da bi razmišljal o možnosti vrnite). Celo, da posodimo drugim si sposojamo. Napaka, ki ji ni primera. Le presežke lahko posojaš in še to preverjenem kreditojemalcu. Približno tako kot, da bi si sposodil zato, da bi kupil delnice dobrega podjetja in čakal, da vrednost podjetja zraste????
  • deli nepovratna sredstva podjetjem, ki nimajo perspektive (so nekonkurenčna) ali/in dejansko ne potrebujejo. In zakaj taka podjetja sprejmejo subvencije? Ker je brezplačna in ker državni uradniki pišejo razpise na ‘star’ način (iste procedure, isti prijatelji). Izvajajo razpise po določenih kriterijih samo, da ne bi bila odgovorna za svoja dejanja (drugače rečejo, da niso bila na izobraževanju, ali pa nimajo jasnih navodil, ali pa celo niso kompetentni).
  • rešuje ‘kvazi’ velika populistična podjetja, saj veste zaradi potrebnega PR. Mura – še zmeraj Lohn posel, brez dolgoročnosti.
  • mala podjetja zanemarja, ker so nepomembna in vedno ubogajo.
  • —> prilagoditveni ciklus je normalno eno leto. Toda to pri nas traja že tretje leto. Rezultata ni.  A čutim, da bo s časoma povečala obdavčitve.

• Pahorjev semafor je usmerjen na izvrševanje nalog – prejemanje zakonov. Vse lepo in prav, toda ali so ti zakoni res dobri? Ne. Marsikateri so zelo slabi. A Pahorjev cilj bo dosežen – prejel bo tudi neumne zakone v roku in mandatu in naredil novo škodo, ki jo bodo popravljali še nekaj let za njim.

Vsaka kritika mora imeti tudi predloge. Tu jih nizam:

• imeti jasno vizijo – vedeti kaj bi želel imeti. Konkurenčno okolje, socialno državo, blagostanje, Vse ne moreš imeti naenkrat. Jasno je kaj je generator vsega – razvito gospodarstvo ( in ne vzdržno socialo, socialno pomoč ali celo medgeneracijska solidarnost).
• imeti strategijo – vedeti kaj narediti. Postaviti kompetentne ljudi na prava mesta. Npr. CFO vlade naj ne bo večni analitik javnih financ pač pa operativec (taktik, ki mu naj bo jasna strategija). Ne postavljati ‘univerzitetne’ ljudi na ključna mesta in ne večne parazite (zaposlence/plačance iz davkoplačevalskega denarja). Oni so celo delovno obdobje trošili in ne generirali denar. Kruto a resno. Ko je podjetje v krizi so prodajalci bistveni del reševanja.
• postaviti jasne taktike
  • npr. omogočiti takojšnje odpuščanje državnih uslužbencev. S tem bi lahko državni aparat izbiral po kvaliteti kadrov in ne ohranjal neprilagodljive.
  • ukinitev sidikatov. V času krize so najbolj nepotrebni centri moči. Dodatni zaviralci, ki so lahko kontrolirani
  • ministrstva naj se naučijo uporabljati prioritete. S pravo selekcijo projektov po prioritetah. Ne pa podaritev denarja za Storžice, kot plačilo za protiusluge.
  • zmanjšanje davčnega bremena podjetjem (generatorjem denarja in s tem davkov – direktno DDPOP, DDV ter indirektno preko obdavčive OD)

Na koncu vedno je tako, da riba smrdi pri glavi. Ponavadi je tam najpreje pospraviti!

To je moje lastno mnenje- Mnenje mag. Dejan Kocbeka

Po občutljivosti lahko rečemo, da so banke najbolj na udaru v kriznih časih:

• Banke delujejo na principu pridobivanja poceni denarja (depoziti, tuje finančne institucije, obveznice), ki ga posojajo naprej (fizične in pravne osebe). Razlika v obrestni meri in stroških upravljanja jim prinaša zaslužek. Dana posojila želijo banke imeti zavarovana (osebno zavarovanje, nepremičnina, vrednostni papirji). Banke nadzorujejo centralna banke (v .si Banka Slovenije, v .eu ESCB in ECB). Občutljivi na: padec vrednosti njihovih komitentov in njihovega premoženja ter vrednosti njihovega zavarovanja.

• Finančni holdingi : Na podlagi sposojenega denarja (celo do 70% pasive) držijo investicije (kratkoročne in dolgoročne). Cilj je doseganje finančne koristi – kumulativen denarni tok, kapitalski donos. Občutljivi so na finančne krize in na padce vrednostnih papirjev javnih družb, ki jih imajo v svojem portfelju (Istrabenz).

• Poslovni holdingi : Sestavljanje holdingov je soustvarjanje poslovne sinegije. Občutljivi so na krize sektorjev/dejavnosti.

• Ostala podjetja. Občutljivi so na krize sektorjev/dejavnosti.

Razlogi za finančno krizo v ZDA
1: Velika rast (boom) v ZDA, ki je financirana s tujim denarjem.
2: Tuji investitorji so raje vlagali v investicije z nizko stopnjo tveganja. Domači akterji so vlagali v rizične investicije.
3: Danes, četudi je situacija slaba, tuji investitorji so še vedno investitorji, le da so direktno ali indirektno vpleteni v rizične investicije.
4: Nacionalni bančni sistem težje rešuje krizo zaradi tujih investitorjev.
5: Reševanje bančne krize z tujimi investitorji se lahko odvije v treh smereh – izdaja jamstev za banke, bankrot bank ali nacionalizacija bank.

Povzetek po Leap2020: Slikovni prikaz vpliva krize na posamezne države.

Podjetja oziroma vodstvo podjetij se mora pravilno in predvsem pripraviti na poslabšane okoliščine poslovanja, ki jih prinaša finančna kriza. Odzovanje oziroma reagiranje na krizo, ko je kriza že tu, je prepozno.

Kriza pa se kaže predvsem v zaostritvi bančnih pogojev za pridobitev novih virov financiranja ter v veliki negotovosti. Podjetja lahko občutijo upadanje gospodarske rasti na trgu.

Mala in srednja podjetja morajo izkoristiti svoje potenciale fleksibilnosti. Podjetja, ki čakajo na “uradno objavo recesije” in bodo šele nato začela razmišljati o ukrepih ter če ne bodo imela pravega vodje, ki mu bodo ljudje zaupali, bodo doživela negativne posledice že kratkoročno.

Podobno velja tudi za podjetja, ki ne bodo izkoristila svojega glavnega potenciala – fleksibilnosti.

Recesija bo udarila predvsem velika podjetja, ki so manj fleksibilna in kjer sprejemanje odločitev poteka prepočasi.

Rezerve so v načinu organizacije, delovnih procesih, neizkoriščenih potencialih ljudi, outsourcingu, poslovnih povezavah z dobavitelji, kupci, razvojnimi institucijami in nebančnimi institucijami ter v tako imenovanih alternativnih virih financiranja in v davčni optimizaciji poslovanja.

Pri klasičnem zunanjem viru financiranja – bankah mora podjetje preveriti, kako lahko na banko računa v času recesije in v kakšnem obsegu, torej do katere meje.

Podjetje bo moralo iskati alternativne vire financiranja z naravno selekcijo projektov, z optimizacijo poslovanja in z zmanjšanjem potrebe po virih za redno delovanje. Podjetja naj presodijo, kaj delati znotraj njih in kaj prenesti drugam, na primer v outsourcing podpornih aktivnosti in celo nekaterih temeljnih dejavnosti. Iskati je treba nove vire – tudi in predvsem – s partnerskim povezovanjem in izkoriščanjem finančnih potencialov svojih poslovnih partnerjev, z maksimalno osredotočenostjo na pridobivanje subvencij za svoje delovanje in davčno optimizacijo poslovanja.

Podjetja bodo morala še bolj skrbno izvajati kratkoročne planske procese zagotavljanja likvidnosti ter ustrezno oceniti potrebo po primarni in sekundarni likvidnostni rezervi, vendar brez dolgoročne vizije, ciljev in s tem odgovorov, kako vzdrževati svojo plačilno sposobnost oziroma solventnost, preprosto ne gre. Eno gre torej z drugim. Podjetja bodo prav tako morala stalno presojati realnost svojega načrtovanja in se sproti prilagajati z ukrepi.

Deset nasvetov za pravočasno ukrepanje

1. Pogovor s svojo banko – preverite kako lahko računate na banko.
2. Nadgradite poslovna partnerstva tako, da postanete skupaj močnejši v poslovnem okolju. (win-win koncept)
3. Optimizirajte poslovne procese.
4. Odločite se, katere dele dejavnosti lahko in morate postaviti iz podjetja in kaj smete delajte sami – po načelu konkurenčne prednosti.
5. Poiščite glavne gonilnike v svojem podjetju.
6. Preverite poslovno strategijo in jo prilagodite novim razmeram v vaši družbi in v panogi.
7. Vodstvo se ne sme ukvarjati s seboj, ampak se mora posvetiti podjetju in dolgoročnim ciljem.
8. Razvijajte svoje konkurenčne in kompetenčne prednosti na trgu, povezujte se z institucijami znanja, poskušajte pridobiti subvencije za svoje projekte.
9. Uporabite notranje premoženjske rezerve in maksimalno davčno optimizirajte poslovanje.
10. Preživetje v recesiji je enako preživetju v naravi – hranijo, rastejo in razvijajo se samo najboljši.

V finančnem smislu pomeni usmerite se na preglede natančneje finančno načrtovanje, denarnih tokovov po posameznih dejavnostih v podjetu, finančne simulacije outsourcinga, notranje vrednotenje podjetja, EVA usmeritev, finančno prestukturiranje virov financiranja ipd.

ODGOVOR: Operativno predstrukturiranje je prestrukturiranje dejavnosti in ponavadi je potrebno zaradi preusmeritve podjetja, spremembe lastništva podjetja ali pa celo zaradi predkriznega in kriznega stanja v podjetju. Finančno prestrukturiranje se izvaja, ko je težnja po optimizaciji finančnih virov in sredstev ter če je v podjetju že nastopila kriza.