ABFin d.o.o.

Archive for the ‘Finančno prestrukturiranje’ Category

Insolventnost je položaj, ki nastane, če dolžnik oziroma dolžnica (v nadaljnjem besedilu: dolžnik):
1. v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju (v nadaljnjem besedilu: trajnejša nelikvidnost), ali
2. postane dolgoročno plačilno nesposoben.

v l. 2010 smo odprli računovodski servis. Več na posebni spletni strani ABračunovodstvo.

Stalni izziv malega podjetja je optimalno delovanje, ki temelji na uravnovešanju denarnega toka. Tu je nekaj namigov za izboljšanje denarnega toka vašega podjetja:

1. Zaračunavajte pravočasno.
2. Naredite motivacijski plačilni model.
3. Izogibajte se kupcem, ki plačujejo počasi ali nikoli.
4. Uporabite kompezacije ali blagovne menjave namesto denarja.
5. Uravnotežite stanje skladišča.
6. Konsolidiraje dolgove.
7. Dajte darila in ne obroke.

Solventnost je sposobnost podjetja, da poravna svoje dolgove ob dospelosti.

Likvidnost je sposobnost spreminjanja nedenarnega premoženja v denarna sredstva,
stopnja likvidnosti pa je odvisna od časa in stroškov, ki so za to potrebni. Gre torej za
procesni vidik kakovosti neke premoženjske oblike, ki jo proučujemo dinamično, glede na
oddaljenost od najbolj likvidne oblike premoženja – denarja

Po občutljivosti lahko rečemo, da so banke najbolj na udaru v kriznih časih:

• Banke delujejo na principu pridobivanja poceni denarja (depoziti, tuje finančne institucije, obveznice), ki ga posojajo naprej (fizične in pravne osebe). Razlika v obrestni meri in stroških upravljanja jim prinaša zaslužek. Dana posojila želijo banke imeti zavarovana (osebno zavarovanje, nepremičnina, vrednostni papirji). Banke nadzorujejo centralna banke (v .si Banka Slovenije, v .eu ESCB in ECB). Občutljivi na: padec vrednosti njihovih komitentov in njihovega premoženja ter vrednosti njihovega zavarovanja.

• Finančni holdingi : Na podlagi sposojenega denarja (celo do 70% pasive) držijo investicije (kratkoročne in dolgoročne). Cilj je doseganje finančne koristi – kumulativen denarni tok, kapitalski donos. Občutljivi so na finančne krize in na padce vrednostnih papirjev javnih družb, ki jih imajo v svojem portfelju (Istrabenz).

• Poslovni holdingi : Sestavljanje holdingov je soustvarjanje poslovne sinegije. Občutljivi so na krize sektorjev/dejavnosti.

• Ostala podjetja. Občutljivi so na krize sektorjev/dejavnosti.

Razlogi za finančno krizo v ZDA
1: Velika rast (boom) v ZDA, ki je financirana s tujim denarjem.
2: Tuji investitorji so raje vlagali v investicije z nizko stopnjo tveganja. Domači akterji so vlagali v rizične investicije.
3: Danes, četudi je situacija slaba, tuji investitorji so še vedno investitorji, le da so direktno ali indirektno vpleteni v rizične investicije.
4: Nacionalni bančni sistem težje rešuje krizo zaradi tujih investitorjev.
5: Reševanje bančne krize z tujimi investitorji se lahko odvije v treh smereh – izdaja jamstev za banke, bankrot bank ali nacionalizacija bank.

Povzetek po Leap2020: Slikovni prikaz vpliva krize na posamezne države.

Pred izvedbo vrednotenja po denarnem toku moramo podatke pripraviti tako, da se ujemajo z napovedmi in cilji podjetja.

Prilagajamo sledeče :

• Rast operativnih prihodkov
  
• Rast stroškov materiala in blaga.
  
• Stroški storitev
  
• Stroški dela
  
• Reinvesticije v stalna osnovna sredstva niso
• zmanjšanje kratkoročnih obveznosti do dobaviteljev.

Za diskontno stopnjo se uporablja tehtano povprečno ceno investiranega kapitala (WACC).

Za uspešno poslovodenje podjetja in oceno vrednosti podjetja je zelo pomembno, da poslovodstvo pozna raven tveganja in pričakovane donose investitorjev. Zato je prvi korak pri ugotavljanju vrednosti podjetja izračun stroškov investiranega kapitala oziroma izračun stroškov vseh virov financiranja.

Pričakovani donos vseh investitorjev v modelu ekonomskega dobička je tehtana povprečna cena investiranega kapitala. To je ob dani ravni tveganja pričakovani donos vseh, ki so investirali v podjetje in za podjetje pomeni strošek vseh virov financiranja. Kakršenkoli dobiček, ki je večji od tega stroška, pomeni ekonomski dobiček oziroma povečanje vrednosti.

Pri izračunu tega stroška so upoštevane vse vrste virov financiranja, ki so jih zagotovili investitorji (prednostni in navadni deleži oziroma delnice, kratkoročni in dolgovi, izdane obveznice, dolgoročni poslovni in finančni najemi). Vsaka kategorija ima drugačen pričakovani donos in torej pomeni drugačen strošek za podjetje. S ponderiranjem izračunamo povprečje z upoštevanjem višine posamezne kategorije virov v vseh virih financiranja.

Ugotovitev stroška za dolgovani kapital je sorazmerno enostavna, nekoliko več problemov pa v naših razmerah še vedno nerazvitega trga kapitala s kratko zgodovino povzroča ugotavljanje cene lastniškega kapitala. Investitorji navadnega lastniškega kapitala prevzemajo največje tveganje, zato je tudi pričakovani donos teh investitorjev praviloma višji od pričakovanega donosa ostalih investitorjev (npr. posojilodajalcev).

Donosnost lastniškega kapitala je večja od donosnosti netveganih naložb (državni vrednostni papirji) za dolgoročno tržno premijo, ki odraža povprečno višino tveganja lastniških naložb v podjetja nad netveganimi naložbami. Pri tem je za posamezno podjetje potrebno upoštevati tudi finančno tveganje, ki se odraža s finančnim vzvodjem (razmerjem med dolgovi in trajnim kapitalom). Za ugotovitev stroškov lastniškega kapitala uporabimo podatke primerljivih podjetij.

Na vsak vir financiranja oziroma na vsako kategorijo investiranega kapitala moramo gledati z vidika vlagatelja, zato je za izračun uteži za posamezno vrsto virov financiranja potrebno upoštevati njihovo tržno vrednost.

WACC = R_d(1-T_c) D/V+ R_e E/V

Kjer je :

Rd – Strošek vira financiranja – dolžniški kapital pred obdavčitvijo

Tc – Davčna stopnja

D/V – Delež dolžniškega kapitala v celotnem kapitalu

Re – Strošek vira financiranja – lastniški kapital

E/V – Delež lastniškega kapitala v celotnem kapitalu

R_e = R_f + b_e [R_m - R_f]

Kjer je :

Rf – netvegana stopnja donosnosti (državne obveznice)

b_e – Beta oziroma sistematično tveganje delnice na trgu

(Rm – Rf) – pričakovana tržna premija za tveganje

Podjetja oziroma vodstvo podjetij se mora pravilno in predvsem pripraviti na poslabšane okoliščine poslovanja, ki jih prinaša finančna kriza. Odzovanje oziroma reagiranje na krizo, ko je kriza že tu, je prepozno.

Kriza pa se kaže predvsem v zaostritvi bančnih pogojev za pridobitev novih virov financiranja ter v veliki negotovosti. Podjetja lahko občutijo upadanje gospodarske rasti na trgu.

Mala in srednja podjetja morajo izkoristiti svoje potenciale fleksibilnosti. Podjetja, ki čakajo na “uradno objavo recesije” in bodo šele nato začela razmišljati o ukrepih ter če ne bodo imela pravega vodje, ki mu bodo ljudje zaupali, bodo doživela negativne posledice že kratkoročno.

Podobno velja tudi za podjetja, ki ne bodo izkoristila svojega glavnega potenciala – fleksibilnosti.

Recesija bo udarila predvsem velika podjetja, ki so manj fleksibilna in kjer sprejemanje odločitev poteka prepočasi.

Rezerve so v načinu organizacije, delovnih procesih, neizkoriščenih potencialih ljudi, outsourcingu, poslovnih povezavah z dobavitelji, kupci, razvojnimi institucijami in nebančnimi institucijami ter v tako imenovanih alternativnih virih financiranja in v davčni optimizaciji poslovanja.

Pri klasičnem zunanjem viru financiranja – bankah mora podjetje preveriti, kako lahko na banko računa v času recesije in v kakšnem obsegu, torej do katere meje.

Podjetje bo moralo iskati alternativne vire financiranja z naravno selekcijo projektov, z optimizacijo poslovanja in z zmanjšanjem potrebe po virih za redno delovanje. Podjetja naj presodijo, kaj delati znotraj njih in kaj prenesti drugam, na primer v outsourcing podpornih aktivnosti in celo nekaterih temeljnih dejavnosti. Iskati je treba nove vire – tudi in predvsem – s partnerskim povezovanjem in izkoriščanjem finančnih potencialov svojih poslovnih partnerjev, z maksimalno osredotočenostjo na pridobivanje subvencij za svoje delovanje in davčno optimizacijo poslovanja.

Podjetja bodo morala še bolj skrbno izvajati kratkoročne planske procese zagotavljanja likvidnosti ter ustrezno oceniti potrebo po primarni in sekundarni likvidnostni rezervi, vendar brez dolgoročne vizije, ciljev in s tem odgovorov, kako vzdrževati svojo plačilno sposobnost oziroma solventnost, preprosto ne gre. Eno gre torej z drugim. Podjetja bodo prav tako morala stalno presojati realnost svojega načrtovanja in se sproti prilagajati z ukrepi.

Deset nasvetov za pravočasno ukrepanje

1. Pogovor s svojo banko – preverite kako lahko računate na banko.
2. Nadgradite poslovna partnerstva tako, da postanete skupaj močnejši v poslovnem okolju. (win-win koncept)
3. Optimizirajte poslovne procese.
4. Odločite se, katere dele dejavnosti lahko in morate postaviti iz podjetja in kaj smete delajte sami – po načelu konkurenčne prednosti.
5. Poiščite glavne gonilnike v svojem podjetju.
6. Preverite poslovno strategijo in jo prilagodite novim razmeram v vaši družbi in v panogi.
7. Vodstvo se ne sme ukvarjati s seboj, ampak se mora posvetiti podjetju in dolgoročnim ciljem.
8. Razvijajte svoje konkurenčne in kompetenčne prednosti na trgu, povezujte se z institucijami znanja, poskušajte pridobiti subvencije za svoje projekte.
9. Uporabite notranje premoženjske rezerve in maksimalno davčno optimizirajte poslovanje.
10. Preživetje v recesiji je enako preživetju v naravi – hranijo, rastejo in razvijajo se samo najboljši.

V finančnem smislu pomeni usmerite se na preglede natančneje finančno načrtovanje, denarnih tokovov po posameznih dejavnostih v podjetu, finančne simulacije outsourcinga, notranje vrednotenje podjetja, EVA usmeritev, finančno prestukturiranje virov financiranja ipd.

WACC – Uravnoteženega povprečni strošek kapitala je stopnja/donos, ki ga investitorji pričakujejo/zahtevajo na vsa sredstva v podjetju. Za izračun te stopnje moramo upoštevati vsako vrsto virov financiranja, ki so jih zagotovili investitorji. Vse vire financiranja lahko razvrstimo v tri kategorije virov: dolgovi, prednostni deleži oz. delnice in navadni deleži oz. delnice. Vsaka kategorija ima drugačen pričakovani donos – drugačno ceno in torej pomeni drugačen strošek za podjetje. S ponderiranjem izračunamo povprečje z upoštevanjem višine posamezne kategorije virov v celotnih virih financiranja. Idealno je, če lahko za določitev ponderja uporabimo tržno ceno vsakega vira

Uporaba : diskontna stopnja pri vrednotenjih, DCF, projektih, najemih, …
poglejte pod :
Izračun WACC na strani Orodja / Tools

The weighted average cost of capital (WACC) is the rate that a company is expected to pay to finance its assets. WACC is the minimum return that a company must earn on existing asset base to satisfy its creditors, owners, and other providers of capital. Companies raise money from a number of sources: common equity, preferred equity, straight debt, convertible debt, exchangeable debt, warrants, options, pension liabilities, executive stock options, governmental subsidies, and so on. Different securities are expected to generate different returns. WACC is calculated taking into account the relative weights of each component of the capital structure. Calculation of WACC for a company with a complex capital structure is a laborious exercise. Since we are measuring expected cost of new capital, we should use the market values of the components, rather than their book values (which can be significantly different). In addition, other, more “exotic” sources of financing, such as convertible/callable bonds, convertible preferred stock, etc., would normally be included in the formula if they exist in any significant amounts – since the cost of those financing methods is usually different from the plain vanilla bonds and equity due to their extra features. WACC is a special way to measure the capital discount of the firms gaining and spending.
(source wikipedia)

WACC calculation on page Orodja / Tools

Za vas – za Ekspertne skupine – brezplačno – enostavni Finančno investicijski plan.

Poglejte pod “Orodja /Tools”

Uradna funkcija upravnega odbora (dalje UO) je upravljanje podjetja skupaj ali brez izvršilne funkcije in zastopa izključno interes podjetja. Člane UO postavlja nadzorni odbor (dalje NO).

Pri svojem delu se srečujejo z časovno problematiko kar pomeni, da morajo v najkrajšem času razbrati najnujneše podatke, ki jim predočijo ekspertne skupine (dalje ES) in njihovi svetovalci. Iz tega morajo razbrati koristno informacijo, da lahko pravilno odločajo.

Njihovo delo zaobsega:

• najemanje izvršnikov (sklepanje pogodb z njimi, določitev pogojev in ciljev)
• dopolnjevanje poslovnega načrta (kratkoročni in dolgoročni načrti)
• stalni pregled poslovanja
  • finance – izkaz uspeha, denarni tok, bilanca stanja,
  • investicije/dezinvesticije,
  • prodaja – doseganje RVC,
  • marketing,
  • raziskave in razvoj,
  • proizvodnja, ipd.
• obravnavanje splošnih in izrednih dogodkov poslovanja (spremembe regulative, krize, ipd.)
• odločanje o poslovnih odločitvah, ki so v kompetencah UO.

Kaj dejansko potrebujejo člani UO

Jasne, razumljive in nedvoumne preglede poslovanja.

Uradna funkcija nadzornega odbora (dalje NO) je nadzor upravnega
odbora (dalje UO) in zastopa interes podjetja. Člane NO postavlja
skupščina delničarjev glede na volilno pravico. Večji lastniki
postavljajo v svoje zastopnike v NO s ciljem, da nadzirajo
poslovanje podjetja preko UO.

Pri svojem delu se srečujejo z množico podatkov, ki jim predočijo
UO in njihovi svetovalci. Iz tega morajo razbrati koristno
informacijo, da lahko pravilno odločajo.

Njihovo delo zaobsega:

• najemanje UO (sklepanje pogodb z njimi, določitev pogojev in
  ciljev)
• dopolnjevanje in sprejemanje poslovnega načrta (kratkoročni
  in dolgoročni načrti)
• mesečni/kvartalni pregled poslovanja
  • finance – izkaz uspeha, denarni tok, bilanca stanja,
  • investicije/dezinvesticije,
  • prodaja – doseganje RVC,
  • marketing,
  • raziskave in razvoj,
  • proizvodnja, ipd.
• obravnavanje splošnih in izrednih dogodkov poslovanja (spremembe
  regulative, krize, ipd.)
• odločanje o poslovnih odločitvah, ki presegajo kompetence
  UO.
• poroča in odgovarja Skupščini
  • potrjevanje letnega poročila (in revizijska poročila) kot
    javnega dokumenta za delničarje.
  • priprave in sklici skupščin.

Kaj dejansko potrebujejo člani NO

Jasne, razumljive in nedvoumne postopke in preglede poslovanja.
Ponujamo vam:

• Agendo NO.
• Zapisnike sestankov/kolegijev s sklepi.
• Vzorce finančnih poročil.